domišljíja (-e) f
1. immaginazione, fantasia:
bujna, nebrzdana, ustvarjalna, živa domišljija immaginazione esuberante, sfrenata, creativa, vivace
2. (predstava, ki ni osnovana na resničnosti) fantasia, fantasticheria; fantasma:
gubi se v praznih domišljijah si perde in vane fantasticherie
Zadetki iskanja
- domovína (-e) f patria (tudi ekst.):
zapustiti domovino lasciare la patria
vrniti se v domovino tornare in patria, rimpatriare
umreti za domovino morire per la patria
domovina te kliče la patria ti chiama (alle armi)
Anglija, domovina nogometa l'Inghilterra, patria del calcio
pren. pog. to naredim, pa bo domovina rešena faccio così e la cosa è fatta, e il problema è risolto - dopúst (-a) m ferie, vacanze; congedo, licenza, permesso:
imeti dopust, biti na dopustu, iti na dopust essere in ferie, fare le vacanze, andare in ferie
pog. bolezenski, bolniški dopust permesso di malattia, cassa malattia, mutua
letni dopust ferie, vacanze
voj. nagradni dopust vacanze premio, licenza premio
šol. študijski dopust congedo di studio, sabbatico - dosedánji (-a -e) adj. finora:
dosedanji predsednik il presidente finora in carica
dosedanji uspehi i successi finora conseguiti - dospéti (-èm) | dospévati (-am) perf., imperf.
1. (priti) arrivare, giungere
2. ekon. scadere, maturare:
menica je dospela la cambiale è scaduta
dolg dospe v plačilo januarja il pagamento del debito scade in gennaio - dóta (-e) f
1. dote:
dobiti za doto ricevere in dote
2. quota, porzione (spettante al singolo figlio) - dotòk (-óka) m afflusso, affluenza:
dotok krvi afflusso del sangue
dotok in odtok vode afflusso e deflusso dell'acqua
dotok populacije v mesto l'afflusso della popolazione nelle città - dozdàjšnji (-a -e) adj. (che è durato) finora:
dozdajšnji predsednik il presidente finora in carica - dráma (-e) f
1. lit. dramma:
uprizoriti dramo mettere in scena un dramma
drama v petih dejanjih dramma in cinque atti
zgodovinska drama dramma storico
radijska, televizijska drama radiodramma, teledramma
2. (poslopje dramskega gledališča) teatro (di prosa)
3. pren. dramma - dréti1 (dêrem) imperf.
1. scorrere, correre velocemente, precipitosamente
2. pren. correre (precipitosamente), precipitarsi:
dreti skupaj venire correndo, di corsa
dreti v propad andare in rovina
dreti za kom impazzire, andare pazzo per qcn.
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti - drévi adv. stasera:
pog. krompir davi in drevi sempre patate! - drevó (-ésa) n
1. albero:
drevo ozeleni, raste l'albero rinverdisce, cresce
podreti, posekati drevo abbattere, tagliare un albero
splezati na drevo arrampicarsi, montare su un albero
cvetoče, košato drevo albero in fiore, frondoso
bukova, češnjeva drevesa faggi, ciliegi
gozdno drevo albero boschivo
iglasto drevo conifera
listnato drevo latifoglia
okrasno drevo albero ornamentale
sadno drevo albero da frutto
tropsko drevo albero tropicale
zimzeleno drevo albero sempreverde
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. drevo življenja albero della vita
bot. drevo življenja tuia, albero della vita (Thuja occidentalis)
um. drevo življenja arbor vitae
božično drevo albero di Natale
bot. božje drevo albero di Giuda (Cercis siliquastrum)
biol. genealoško drevo albero genealogico
bot. kravje drevo albero del latte (Brosinum galactodendron)
bibl. drevo spoznanja albero della scienza del bene e del male
2. nareč. agr. (plug) aratro - dŕgniti (-em) imperf.
1. strofinare, stropicciare; fregare; grattare, raschiare:
drgniti tla s krpo strofinare il pavimento con lo straccio
drgniti si roke stropicciarsi le mani
2. pejor. grattare (uno strumento)
3. pren. (cvrčati) stridere, frinire (cicala, grillo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. drgniti šolske klopi scaldare i banchi
pren. drgniti nekaj let isto obleko portare più anni lo stesso vestito
pren. drgniti se ob koga (obregniti se) investire qcn. in malo modo - dŕn (-a) m star. piota, zolla erbosa:
pog. iti čez drn in strn tagliare per i campi, fuori strada
šport. tek čez drn in strn cross-country - dróbec (-bca) m frantume, minuzzolo, briciola, scheggia, pezzetto; pren. briciolo, frazione:
skleda se je razbila na tisoče drobcev la scodella andò in mille frantumi - drôben (-bna -o) adj.
1. minuto, piccolo:
hoditi z drobnimi koraki andare a piccoli passi
2. pren. (slaboten, nežen) esile, gracile:
drobno, plaho dekletce una bambina gracile e timida
3. (tanek, ki ima majhen obseg) sottile, piccolo:
drobna knjižica un libretto sottile
drobne črke piccole lettere
4. (nepomemben) piccolo, insignificante, trascurabile; meschino:
drobne vsakdanje skrbi piccole preoccupazioni quotidiane
droben denar (drobiž) spiccioli, moneta spicciola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. droben navoj filettatura fine
tisk. drobni tisk caratteri piccoli
zal. drobni tisk opuscolo
prebrati bi bilo treba tudi drobni tisk na pogodbi si dovrebbe leggere anche ciò che sul contratto è scritto in piccolo - drobíž (-a) m
1. spiccioli, moneta spicciola, ekst. soldi;
drobiž in debeliž spiccioli e soldoni
menjati v drobiž cambiare in spiccioli
2. pren. bambini, frugoli
3. pren. minutaglia, oggetti minuti:
literarni drobiž brevi scritti, brani - drséti (-ím)
A) imperf.
1. scivolare
2. (teči, polzeti) correre:
po licih so mu drsele debele solze grosse lacrime gli correvano per il viso
3. (drsajoč padati) cadere, sgocciolare (tudi ekst.):
kaplje drsijo z vej gocce cadono dai rami
4. pren.
drseti v propad andare in rovina
drseti v dolgove indebitarsi, andarsi indebitando
B) drséti (drsí) imperf. impers. scivolare:
na poledenelem pločniku zelo drsi sul marciapiede ghiacciato scivola - drúg (-a -o)
A) adj.
1. altro:
druge izbire ni non c'è altra scelta
zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare
2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
poizkusiti na drug način provare in un altro modo
3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi
4. pog. (tuj) altro, estraneo:
na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
z drugimi besedami in altre parole
biti drugih misli cambiare idea
pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
PREGOVORI:
drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi
B) drúgi (-a -o) m, f, n
1. altro:
mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
želite še kaj drugega? desidera altro?
(pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.
2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare
3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
reči med drugim dire fra l'altro
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso - drúgi (-a -o)
A) num.
1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
Filip II. Filippo II
v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno
2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
hotel druge kategorije albergo di seconda categoria
3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado
4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
po drugi strani d'altra parte
5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole
6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je moj drugi jaz è il mio alter ego
blago iz druge roke merce di seconda mano
pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
film. drugi plan secondo piano
sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
drugi glas voce seconda
šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
šport. druga postava squadra di rincalzo
hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)
B) drúgi (-a -o) m, f, n
1. secondo (-a):
drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda
2. eden ... drugi altro (-a):
eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi
3. eden ... drug altro (-a):
bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro