Franja

Zadetki iskanja

  • domišljíja (-e) f

    1. immaginazione, fantasia:
    bujna, nebrzdana, ustvarjalna, živa domišljija immaginazione esuberante, sfrenata, creativa, vivace

    2. (predstava, ki ni osnovana na resničnosti) fantasia, fantasticheria; fantasma:
    gubi se v praznih domišljijah si perde in vane fantasticherie
  • domovína (-e) f patria (tudi ekst.):
    zapustiti domovino lasciare la patria
    vrniti se v domovino tornare in patria, rimpatriare
    umreti za domovino morire per la patria
    domovina te kliče la patria ti chiama (alle armi)
    Anglija, domovina nogometa l'Inghilterra, patria del calcio
    pren. pog. to naredim, pa bo domovina rešena faccio così e la cosa è fatta, e il problema è risolto
  • dopúst (-a) m ferie, vacanze; congedo, licenza, permesso:
    imeti dopust, biti na dopustu, iti na dopust essere in ferie, fare le vacanze, andare in ferie
    pog. bolezenski, bolniški dopust permesso di malattia, cassa malattia, mutua
    letni dopust ferie, vacanze
    voj. nagradni dopust vacanze premio, licenza premio
    šol. študijski dopust congedo di studio, sabbatico
  • dosedánji (-a -e) adj. finora:
    dosedanji predsednik il presidente finora in carica
    dosedanji uspehi i successi finora conseguiti
  • dospéti (-èm) | dospévati (-am) perf., imperf.

    1. (priti) arrivare, giungere

    2. ekon. scadere, maturare:
    menica je dospela la cambiale è scaduta
    dolg dospe v plačilo januarja il pagamento del debito scade in gennaio
  • dóta (-e) f

    1. dote:
    dobiti za doto ricevere in dote

    2. quota, porzione (spettante al singolo figlio)
  • dotòk (-óka) m afflusso, affluenza:
    dotok krvi afflusso del sangue
    dotok in odtok vode afflusso e deflusso dell'acqua
    dotok populacije v mesto l'afflusso della popolazione nelle città
  • dozdàjšnji (-a -e) adj. (che è durato) finora:
    dozdajšnji predsednik il presidente finora in carica
  • dráma (-e) f

    1. lit. dramma:
    uprizoriti dramo mettere in scena un dramma
    drama v petih dejanjih dramma in cinque atti
    zgodovinska drama dramma storico
    radijska, televizijska drama radiodramma, teledramma

    2. (poslopje dramskega gledališča) teatro (di prosa)

    3. pren. dramma
  • dréti1 (dêrem) imperf.

    1. scorrere, correre velocemente, precipitosamente

    2. pren. correre (precipitosamente), precipitarsi:
    dreti skupaj venire correndo, di corsa
    dreti v propad andare in rovina
    dreti za kom impazzire, andare pazzo per qcn.
    PREGOVORI:
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
  • drévi adv. stasera:
    pog. krompir davi in drevi sempre patate!
  • drevó (-ésa) n

    1. albero:
    drevo ozeleni, raste l'albero rinverdisce, cresce
    podreti, posekati drevo abbattere, tagliare un albero
    splezati na drevo arrampicarsi, montare su un albero
    cvetoče, košato drevo albero in fiore, frondoso
    bukova, češnjeva drevesa faggi, ciliegi
    gozdno drevo albero boschivo
    iglasto drevo conifera
    listnato drevo latifoglia
    okrasno drevo albero ornamentale
    sadno drevo albero da frutto
    tropsko drevo albero tropicale
    zimzeleno drevo albero sempreverde
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    anat. drevo življenja albero della vita
    bot. drevo življenja tuia, albero della vita (Thuja occidentalis)
    um. drevo življenja arbor vitae
    božično drevo albero di Natale
    bot. božje drevo albero di Giuda (Cercis siliquastrum)
    biol. genealoško drevo albero genealogico
    bot. kravje drevo albero del latte (Brosinum galactodendron)
    bibl. drevo spoznanja albero della scienza del bene e del male

    2. nareč. agr. (plug) aratro
  • dŕgniti (-em) imperf.

    1. strofinare, stropicciare; fregare; grattare, raschiare:
    drgniti tla s krpo strofinare il pavimento con lo straccio
    drgniti si roke stropicciarsi le mani

    2. pejor. grattare (uno strumento)

    3. pren. (cvrčati) stridere, frinire (cicala, grillo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. drgniti šolske klopi scaldare i banchi
    pren. drgniti nekaj let isto obleko portare più anni lo stesso vestito
    pren. drgniti se ob koga (obregniti se) investire qcn. in malo modo
  • dŕn (-a) m star. piota, zolla erbosa:
    pog. iti čez drn in strn tagliare per i campi, fuori strada
    šport. tek čez drn in strn cross-country
  • dróbec (-bca) m frantume, minuzzolo, briciola, scheggia, pezzetto; pren. briciolo, frazione:
    skleda se je razbila na tisoče drobcev la scodella andò in mille frantumi
  • drôben (-bna -o) adj.

    1. minuto, piccolo:
    hoditi z drobnimi koraki andare a piccoli passi

    2. pren. (slaboten, nežen) esile, gracile:
    drobno, plaho dekletce una bambina gracile e timida

    3. (tanek, ki ima majhen obseg) sottile, piccolo:
    drobna knjižica un libretto sottile
    drobne črke piccole lettere

    4. (nepomemben) piccolo, insignificante, trascurabile; meschino:
    drobne vsakdanje skrbi piccole preoccupazioni quotidiane
    droben denar (drobiž) spiccioli, moneta spicciola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    strojn. droben navoj filettatura fine
    tisk. drobni tisk caratteri piccoli
    zal. drobni tisk opuscolo
    prebrati bi bilo treba tudi drobni tisk na pogodbi si dovrebbe leggere anche ciò che sul contratto è scritto in piccolo
  • drobíž (-a) m

    1. spiccioli, moneta spicciola, ekst. soldi;
    drobiž in debeliž spiccioli e soldoni
    menjati v drobiž cambiare in spiccioli

    2. pren. bambini, frugoli

    3. pren. minutaglia, oggetti minuti:
    literarni drobiž brevi scritti, brani
  • drséti (-ím)

    A) imperf.

    1. scivolare

    2. (teči, polzeti) correre:
    po licih so mu drsele debele solze grosse lacrime gli correvano per il viso

    3. (drsajoč padati) cadere, sgocciolare (tudi ekst.):
    kaplje drsijo z vej gocce cadono dai rami

    4. pren.
    drseti v propad andare in rovina
    drseti v dolgove indebitarsi, andarsi indebitando

    B) drséti (drsí) imperf. impers. scivolare:
    na poledenelem pločniku zelo drsi sul marciapiede ghiacciato scivola
  • drúg (-a -o)

    A) adj.

    1. altro:
    druge izbire ni non c'è altra scelta
    zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare

    2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
    poizkusiti na drug način provare in un altro modo

    3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
    šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi

    4. pog. (tuj) altro, estraneo:
    na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
    pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
    zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
    z drugimi besedami in altre parole
    biti drugih misli cambiare idea
    pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
    PREGOVORI:
    drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi

    B) drúgi (-a -o) m, f, n

    1. altro:
    mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
    želite še kaj drugega? desidera altro?
    (pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.

    2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
    drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare

    3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
    bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
    odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
    pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
    pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
    ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
    reči med drugim dire fra l'altro
    PREGOVORI:
    kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso
  • drúgi (-a -o)

    A) num.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
    Filip II. Filippo II
    v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno

    2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
    žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
    hotel druge kategorije albergo di seconda categoria

    3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
    oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado

    4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
    na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
    po drugi strani d'altra parte

    5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
    en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
    upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole

    6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
    imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je moj drugi jaz è il mio alter ego
    blago iz druge roke merce di seconda mano
    pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
    evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
    pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
    pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
    film. drugi plan secondo piano
    sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
    mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
    drugi glas voce seconda
    šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
    šport. druga postava squadra di rincalzo
    hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)

    B) drúgi (-a -o) m, f, n

    1. secondo (-a):
    drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
    avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda

    2. eden ... drugi altro (-a):
    eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
    eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
    eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi

    3. eden ... drug altro (-a):
    bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
    hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
    padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro