cép (-a) m agr.
1. vetta (del correggiato)
2. (cepljenka) pianta innestata; pren.
govoriti v dva cepa parlare in modo ambiguo
Zadetki iskanja
- cépati (-am) imperf. ➞ pocepati
1. cadere; crollare:
žarg. cepati na izpitu essere bocciato all'esame
2. (poginjati) morire (in massa):
cepati kot muhe morire (in massa) come le mosche
3. pog. (prihajati v presledkih) arrivare (pian piano) - cepíti (-im) imperf.
1. spaccare
2. scindere
3. agr. innestare
4. med. vaccinare:
pren. cepiti dlako spaccare il pelo in quattro, rivedere le bucce - cerkvén (-a -o) adj. di, della chiesa; ecclesiastico; canonico; sacro:
cerkveni stolp campanile
cerkveni dostojanstveniki prelati
cerkvene hierarhije gerarchie ecclesiastiche
cerkveno pravo diritto canonico
cerkveni pogreb funerale ecclesiastico
cerkvena pesem, umetnost canto sacro, arte sacra
lingv. cerkvena slovanščina slavo ecclesiastico
rel. cerkveni očetje Padri della Chiesa
rel. cerkveni zbor concilio
cerkvena pušica borsello
cerkveni beneficij beneficio ecclesiastico
cerkveni dostojanstvenik mitrato
cerkveni pevec cantore
cerkveni snažilec scaccino
cerkveni stavbni urad fabbrica, fabbriceria
pren. biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna - cêsar (-árja) m imperatore; knjiž. cesare:
avstrijski, etiopski, rimski cesar imperatore d'Austria, di Etiopia, romano
za cesarja Jožefa II. sotto il regno dell'imperatore Giuseppe II
bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega date a Cesare quel che è di Cesare e a Dio quel che è di Dio
PREGOVORI:
kjer nič ni, še cesar pravico zgubi cento ladri non possono spogliare un uomo nudo - cesaríca (-e) f
1. imperatrice
2. consorte dell'imperatore:
cesar in cesarica l'imperatore e consorte - césta (-e) f
1. strada; via:
ravna, široka cesta strada diritta, larga
asfaltirana, makadamska cesta strada asfaltata, selciata
dovozna, enosmerna, glavna cesta strada di accesso, a senso unico, principale
obvozna cesta circonvallazione
slepa cesta vicolo cieco
Tržaška cesta via Trieste
cesta Ljubljana—Zagreb la strada Lubiana—Zagabria
dela na cesti lavori in corso
cesta pelje v la strada porta a
vas leži ob cesti il villaggio è situato lungo la strada
ceste se križajo le strade si incrociano
prečkati cesto attraversare la strada
zapeljati s ceste uscire di strada
2. (razdalja do namembnega kraja, pot) strada (tudi pren.):
cesta do tja je še dolga fin là c'è ancora un bel pezzo di strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
cesta ob Arnu, ob Seni, ob Tiberi lungarno, lungosenna, lungotevere
avt. avtomobilska cesta (strada) carrabile
avt. hitra cesta strada a percorrimento rapido
avt. prednostna cesta strada con diritto di precedenza
avt. dvopasovna cesta strada a due corsie
astr. Rimska cesta Via lattea
pren. otroka je vzgajala cesta il bambino è cresciuto per le strade
pren. dobro meriti cesto barcollare ubriaco
pren. denarja ne pobiram na cesti il denaro non mi casca dal cielo
nevesto je pobral s ceste la sposa l'ha raccattata dalla strada
pren. koga vreči, pognati na cesto gettare qcn. sulla strada, sul lastrico
pren. biti na cesti trovarsi sulla strada
pren. biti zmeraj na cesti essere sempre in giro, fuori di casa
gledati na cesto dare sulla strada - cevovòd (-óda) m tubazione; conduttura; condotta:
plinski cevovod condotta del gas, gasdotto
kontinentalni cevovod condotta continentale
tlačni cevovod condotta forzata, in pressione - cínkov (-a -o) adj. kem. di zinco:
cinkova pločevina zinco, lamiera zincata
cinkova ruda minerale di zinco
cinkovo belilo bianco di zinco
cinkova svetlica sfalerite; žarg. blenda
tisk. cinkova plošča lastra di zinco, cliché (in zinco) - civíl (-a) m
1. obl. abito civile, (abito) borghese:
policist v civilu poliziotto in borghese
2. pog. (civilist) borghese - cúker (-kra) m pog.
1. zucchero:
pren. biti kakor cuker avere la carnagione bianca, delicata
te hruške so sladke kakor cuker queste pere sono zucchero
pren. biti sam med in cuker essere tutto latte e miele
pren. ne biti iz cukra essere resistente, rotto alla fatica
2. caramella - cvèk (cvêka) m
1. pog. (žebelj) chiodo:
pren. sedeti kot cvek sedere impalato
2. cavicchio; piolo
3. žarg. šol. insufficiente; cinque:
dobiti cvek iz matematike prendere un insufficiente, un cinque in matematica - cvét (-a) m
1. fiore:
nastaviti, pognati cvete mettere gemme
roža gre v cvet la rosa fiorisce
solata gre v cvet l'insalata va in fiore, va in seme
2. pren. fiore, fior fiore:
cvet naroda il fior fiore della nazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. brezspolni cvet fiore agamico
dvospolni, enospolni cvet fiore bisessuale, unisessuale
goli cvet fiore gimnospermo
pestični, ženski cvet fiore pistillifero, femminile
prašni, moški cvet fiore staminifero, maschile
farm. (vinski) cvet alcol etilico, etanolo
min. žveplov cvet fiore di zolfo
vinski cvet fioretta
pren. biti cvet essere un fiore di mascalzone
pren. biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
biti v polnem cvetu essere nel fiore della bellezza - cvéten (-tna -o) adj. di, del fiore; di fiori:
cvetna kita corona di fiori
bot. cvetni list petalo
cvetni prah polline
cvetna čaša, cvetni kelih calice
cvetna nožnica spata
cvetni kobul ombrella
cvetni košek capolino
cvetni lat infiorescenza a pannocchia
cvetni pecelj gambo, peduncolo
cvetni storžek strobilo in fiore
cvetni venec corolla
cvetno steblo gambo, stelo del fiore - cvetéti (-ím) imperf.
1. fiorire
2. pren. fiorire; essere nel pieno rigoglio; prosperare:
trgovina je cvetela fiorivano i commerci
3. pren. (cefrati se) sfilacciarsi, stracciarsi, logorarsi (vestito):
pren. rožice ji ne cvetijo non vive certo in un letto di rose
pren. od zadrege so mu uhlji cveteli dall'imbarazzo è diventato rosso come un peperone, fino alla cima delle orecchie - čáčka (-e) f
1. scarabocchio, sgorbio
2. knjiž.
čačke in čičke bagatella, minuzia - čákati (-am) imperf. ➞ počakati
1. aspettare, attendere:
čakati prijatelja, telefonski klic, na novico aspettare un amico, una telefonata, una notizia
čakati na službo aspettare un impiego; adm. essere nelle liste di attesa
lovec čaka na lisico il cacciatore apposta la volpe
2. (pričakovati) aspettare:
čakati otroka aspettare un bambino
pren. komaj čakam non vedo l'ora (che, di)
čakati v vrsti fare la fila per
3. čakati kaj (dogodek) aspettare, attendere:
kdo ve, kaj nas še čaka chissà cosa ci attende
4.
čakati (na) (biti pripravljen za koga) essere pronto
kosilo čaka na mizi il pranzo è in tavola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pustiti se čakati farsi attendere
to delo ne more čakati questo lavoro non può aspettare
na to boš še dolgo čakal campa, cavallo mio, ché l'erba cresce
čakati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano
PREGOVORI:
kdor čaka, ta dočaka bisogna dar tempo al tempo; tempo e pazienza fanno più che forza e dispetto; col tempo e con la paglia maturano le nespole - čàs (čása) m
1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo
2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi
3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia
4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo - část (-í) f
1. (dostojanstvo, ponos; ugled, veljava, dober glas) onore, decoro; dignità:
veliko dati na svojo čast tenere molto al proprio onore
biti komu pod častjo essere per qcn. un punto d'onore a non...
gre za mojo čast ne va del mio onore
(kot vljudnostna fraza)
čast mi je sporočiti Vam ho l'onore di informarla
'XY'. 'Čast mi je!' 'XY'. 'Piacere!', 'Onorato!'
omadeževati čast nekoga macchiare, ledere l'onore di qcn.
delati čast komu fare onore a qcn.
jur. žalitev, razžalitev časti offesa, oltraggio all'onore
2. (priznanje veljave, spoštovanje, slava) onore:
izkazati komu čast onorare qcn.
storiti kaj komu v čast fare qcs. in onore di qcn.
šteti si v čast, da essere, sentirsi onorato di, per
pren. vsa čast jim, pogumno so se borili (agli avversari) tanto di cappello per come si sono battuti
3. (dejanje v znamenje spoštovanja) onore, onori:
izkazati komu zadnjo čast rendere gli estremi onori a qcn. - částnik (-a) m voj. (oficir) ufficiale:
aktivni, rezervni častnik ufficiale in servizio permanente attivo, ufficiale di riserva, di complemento
artilerijski, pehotni, mornariški, letalski častnik ufficiale di artiglieria, di fanteria, di marina, di aviazione
dežurni častnik ufficiale di picchetto
častniki ufficiali, ufficialità