Franja

Zadetki iskanja

  • cép (-a) m agr.

    1. vetta (del correggiato)

    2. (cepljenka) pianta innestata; pren.
    govoriti v dva cepa parlare in modo ambiguo
  • cépati (-am) imperf. ➞ pocepati

    1. cadere; crollare:
    žarg. cepati na izpitu essere bocciato all'esame

    2. (poginjati) morire (in massa):
    cepati kot muhe morire (in massa) come le mosche

    3. pog. (prihajati v presledkih) arrivare (pian piano)
  • cepíti (-im) imperf.

    1. spaccare

    2. scindere

    3. agr. innestare

    4. med. vaccinare:
    pren. cepiti dlako spaccare il pelo in quattro, rivedere le bucce
  • cerkvén (-a -o) adj. di, della chiesa; ecclesiastico; canonico; sacro:
    cerkveni stolp campanile
    cerkveni dostojanstveniki prelati
    cerkvene hierarhije gerarchie ecclesiastiche
    cerkveno pravo diritto canonico
    cerkveni pogreb funerale ecclesiastico
    cerkvena pesem, umetnost canto sacro, arte sacra
    lingv. cerkvena slovanščina slavo ecclesiastico
    rel. cerkveni očetje Padri della Chiesa
    rel. cerkveni zbor concilio
    cerkvena pušica borsello
    cerkveni beneficij beneficio ecclesiastico
    cerkveni dostojanstvenik mitrato
    cerkveni pevec cantore
    cerkveni snažilec scaccino
    cerkveni stavbni urad fabbrica, fabbriceria
    pren. biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna
  • cêsar (-árja) m imperatore; knjiž. cesare:
    avstrijski, etiopski, rimski cesar imperatore d'Austria, di Etiopia, romano
    za cesarja Jožefa II. sotto il regno dell'imperatore Giuseppe II
    bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega date a Cesare quel che è di Cesare e a Dio quel che è di Dio
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, še cesar pravico zgubi cento ladri non possono spogliare un uomo nudo
  • cesaríca (-e) f

    1. imperatrice

    2. consorte dell'imperatore:
    cesar in cesarica l'imperatore e consorte
  • césta (-e) f

    1. strada; via:
    ravna, široka cesta strada diritta, larga
    asfaltirana, makadamska cesta strada asfaltata, selciata
    dovozna, enosmerna, glavna cesta strada di accesso, a senso unico, principale
    obvozna cesta circonvallazione
    slepa cesta vicolo cieco
    Tržaška cesta via Trieste
    cesta Ljubljana—Zagreb la strada Lubiana—Zagabria
    dela na cesti lavori in corso
    cesta pelje v la strada porta a
    vas leži ob cesti il villaggio è situato lungo la strada
    ceste se križajo le strade si incrociano
    prečkati cesto attraversare la strada
    zapeljati s ceste uscire di strada

    2. (razdalja do namembnega kraja, pot) strada (tudi pren.):
    cesta do tja je še dolga fin là c'è ancora un bel pezzo di strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    cesta ob Arnu, ob Seni, ob Tiberi lungarno, lungosenna, lungotevere
    avt. avtomobilska cesta (strada) carrabile
    avt. hitra cesta strada a percorrimento rapido
    avt. prednostna cesta strada con diritto di precedenza
    avt. dvopasovna cesta strada a due corsie
    astr. Rimska cesta Via lattea
    pren. otroka je vzgajala cesta il bambino è cresciuto per le strade
    pren. dobro meriti cesto barcollare ubriaco
    pren. denarja ne pobiram na cesti il denaro non mi casca dal cielo
    nevesto je pobral s ceste la sposa l'ha raccattata dalla strada
    pren. koga vreči, pognati na cesto gettare qcn. sulla strada, sul lastrico
    pren. biti na cesti trovarsi sulla strada
    pren. biti zmeraj na cesti essere sempre in giro, fuori di casa
    gledati na cesto dare sulla strada
  • cevovòd (-óda) m tubazione; conduttura; condotta:
    plinski cevovod condotta del gas, gasdotto
    kontinentalni cevovod condotta continentale
    tlačni cevovod condotta forzata, in pressione
  • cínkov (-a -o) adj. kem. di zinco:
    cinkova pločevina zinco, lamiera zincata
    cinkova ruda minerale di zinco
    cinkovo belilo bianco di zinco
    cinkova svetlica sfalerite; žarg. blenda
    tisk. cinkova plošča lastra di zinco, cliché (in zinco)
  • civíl (-a) m

    1. obl. abito civile, (abito) borghese:
    policist v civilu poliziotto in borghese

    2. pog. (civilist) borghese
  • cúker (-kra) m pog.

    1. zucchero:
    pren. biti kakor cuker avere la carnagione bianca, delicata
    te hruške so sladke kakor cuker queste pere sono zucchero
    pren. biti sam med in cuker essere tutto latte e miele
    pren. ne biti iz cukra essere resistente, rotto alla fatica

    2. caramella
  • cvèk (cvêka) m

    1. pog. (žebelj) chiodo:
    pren. sedeti kot cvek sedere impalato

    2. cavicchio; piolo

    3. žarg. šol. insufficiente; cinque:
    dobiti cvek iz matematike prendere un insufficiente, un cinque in matematica
  • cvét (-a) m

    1. fiore:
    nastaviti, pognati cvete mettere gemme
    roža gre v cvet la rosa fiorisce
    solata gre v cvet l'insalata va in fiore, va in seme

    2. pren. fiore, fior fiore:
    cvet naroda il fior fiore della nazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. brezspolni cvet fiore agamico
    dvospolni, enospolni cvet fiore bisessuale, unisessuale
    goli cvet fiore gimnospermo
    pestični, ženski cvet fiore pistillifero, femminile
    prašni, moški cvet fiore staminifero, maschile
    farm. (vinski) cvet alcol etilico, etanolo
    min. žveplov cvet fiore di zolfo
    vinski cvet fioretta
    pren. biti cvet essere un fiore di mascalzone
    pren. biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
    biti v polnem cvetu essere nel fiore della bellezza
  • cvéten (-tna -o) adj. di, del fiore; di fiori:
    cvetna kita corona di fiori
    bot. cvetni list petalo
    cvetni prah polline
    cvetna čaša, cvetni kelih calice
    cvetna nožnica spata
    cvetni kobul ombrella
    cvetni košek capolino
    cvetni lat infiorescenza a pannocchia
    cvetni pecelj gambo, peduncolo
    cvetni storžek strobilo in fiore
    cvetni venec corolla
    cvetno steblo gambo, stelo del fiore
  • cvetéti (-ím) imperf.

    1. fiorire

    2. pren. fiorire; essere nel pieno rigoglio; prosperare:
    trgovina je cvetela fiorivano i commerci

    3. pren. (cefrati se) sfilacciarsi, stracciarsi, logorarsi (vestito):
    pren. rožice ji ne cvetijo non vive certo in un letto di rose
    pren. od zadrege so mu uhlji cveteli dall'imbarazzo è diventato rosso come un peperone, fino alla cima delle orecchie
  • čáčka (-e) f

    1. scarabocchio, sgorbio

    2. knjiž.
    čačke in čičke bagatella, minuzia
  • čákati (-am) imperf. ➞ počakati

    1. aspettare, attendere:
    čakati prijatelja, telefonski klic, na novico aspettare un amico, una telefonata, una notizia
    čakati na službo aspettare un impiego; adm. essere nelle liste di attesa
    lovec čaka na lisico il cacciatore apposta la volpe

    2. (pričakovati) aspettare:
    čakati otroka aspettare un bambino
    pren. komaj čakam non vedo l'ora (che, di)
    čakati v vrsti fare la fila per

    3. čakati kaj (dogodek) aspettare, attendere:
    kdo ve, kaj nas še čaka chissà cosa ci attende

    4.
    čakati (na) (biti pripravljen za koga) essere pronto
    kosilo čaka na mizi il pranzo è in tavola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pustiti se čakati farsi attendere
    to delo ne more čakati questo lavoro non può aspettare
    na to boš še dolgo čakal campa, cavallo mio, ché l'erba cresce
    čakati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano
    PREGOVORI:
    kdor čaka, ta dočaka bisogna dar tempo al tempo; tempo e pazienza fanno più che forza e dispetto; col tempo e con la paglia maturano le nespole
  • čàs (čása) m

    1. tempo:
    čas teče, beži il tempo corre, vola
    čas se vleče il tempo si trascina
    enota časa unità di tempo
    s časom (sčasom) col tempo

    2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
    zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
    že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
    od časa do časa di tempo in tempo
    pred časom (non molto) tempo fa
    vsake toliko časa ogni tanto
    od tistega časa da allora
    seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

    3. omejeno trajanje
    a) s katerim človek razpolaga: tempo:
    nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
    izgubljen, zapravljen čas tempo perso
    prosti čas tempo libero
    b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
    čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
    zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
    o pravem času in tempo
    pred časom (predčasno) anzi tempo
    obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
    delovni čas giornata, settimana lavorativa
    c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
    to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
    č) trajanje v letu: stagione:
    čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
    poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
    d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
    čas mladosti gioventù
    čas staranja vecchiaia

    4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
    povojni čas dopoguerra
    v prejšnjih, davnih časih una volta
    za časa Rimljanov al tempo dei romani
    v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
    prve čase (sprva) in un primo tempo
    dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
    prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
    začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
    stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
    čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
    s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
    pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
    pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
    pridobiti na času guadagnare tempo
    iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
    biti dolgčas (komu) annoiarsi
    že lep čas da parecchio tempo
    imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
    biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
    biti na tesnem s časom avere poco tempo
    za božji čas! per l'amor del cielo
    čas celi rane il tempo è un gran medico
    pustimo času čas diamo tempo al tempo
    čas je zlato il tempo è denaro
    astr. sončni čas tempo solare
    krajevni čas tempo locale
    greenwiški čas tempo di Greenwich
    fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
    fot. čas osvetlitve tempo di posa
    jur. čakalni čas termine di attesa
    čas zastaranja termine di prescrizione
    šport. rekorden čas tempo record
    lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
    sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
    prislovno določilo časa complemento di tempo
    o pravem času a tempo debito
    zob časa le ingiurie del tempo
    v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
    gastr. čas kuhanja tempo di cottura
    izdelavni čas tempo di lavorazione
    inform. resnični čas tempo reale
    teh. dodatni čas tempo supplementare
    agr. čas jagnjetenja agnellatura
    čas med dvema košnjama erbatura
    čas sajenja piantatura
    PREGOVORI:
    čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
    čas vse poravna il tempo è galantuomo
  • část (-í) f

    1. (dostojanstvo, ponos; ugled, veljava, dober glas) onore, decoro; dignità:
    veliko dati na svojo čast tenere molto al proprio onore
    biti komu pod častjo essere per qcn. un punto d'onore a non...
    gre za mojo čast ne va del mio onore
    (kot vljudnostna fraza)
    čast mi je sporočiti Vam ho l'onore di informarla
    'XY'. 'Čast mi je!' 'XY'. 'Piacere!', 'Onorato!'
    omadeževati čast nekoga macchiare, ledere l'onore di qcn.
    delati čast komu fare onore a qcn.
    jur. žalitev, razžalitev časti offesa, oltraggio all'onore

    2. (priznanje veljave, spoštovanje, slava) onore:
    izkazati komu čast onorare qcn.
    storiti kaj komu v čast fare qcs. in onore di qcn.
    šteti si v čast, da essere, sentirsi onorato di, per
    pren. vsa čast jim, pogumno so se borili (agli avversari) tanto di cappello per come si sono battuti

    3. (dejanje v znamenje spoštovanja) onore, onori:
    izkazati komu zadnjo čast rendere gli estremi onori a qcn.
  • částnik (-a) m voj. (oficir) ufficiale:
    aktivni, rezervni častnik ufficiale in servizio permanente attivo, ufficiale di riserva, di complemento
    artilerijski, pehotni, mornariški, letalski častnik ufficiale di artiglieria, di fanteria, di marina, di aviazione
    dežurni častnik ufficiale di picchetto
    častniki ufficiali, ufficialità