Franja

Zadetki iskanja

  • takó

    A) adv.

    1. così; tanto:
    poglej, tako se obrni guarda, voltati così
    delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
    bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
    ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
    tako mlada je in lepa è così giovane e bella

    2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
    našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
    kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

    3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
    ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
    ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

    4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
    že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

    5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
    bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
    tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

    6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
    ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

    7. tako imenovan cosiddetto:
    ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

    8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
    prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

    9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
    porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

    10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
    to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
    kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

    11. (izraža ustreznost povedanega) così:
    pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
    če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
    (za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

    12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    jokala je kar tako piangeva così
    knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

    13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

    14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
    te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
    njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
    mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
    srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

    15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
    Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

    16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
    torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
    tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

    B) takó konj.

    1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
    tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

    2. tako kot, tako kakor (così) come:
    držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
    jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

    3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
    delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

    4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
    ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

    5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
    če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
    iron. tako ne bo šlo così non va
    ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
    tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
    to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
    ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
    če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
    denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
    to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
    pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
    zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
    pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
    pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
    pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
    kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
    kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso
  • têle (-éta) m

    1. vitello:
    krava je po teletu la vacca ha appena figliato
    rediti, zaklati tele allevare, ammazzare un vitello
    pog. gledati kakor tele v nova vrata guardare, fissare come un allocco
    pren. častiti zlato tele adorare il vitello d'oro

    2. pog. pivello; stupido

    3. lov. cerbiatto (nel primo anno d'età)
    PREGOVORI:
    vsako tele ima svoje veselje ognuno ha i suoi gusti
  • têpsti (têpem)

    A) imperf.

    1. battere, picchiare, bastonare:
    tepsti z roko, s šibo picchiare con la mano, bastonare
    tepsti koga kakor vola bastonare uno di santa ragione, senza pietà
    pren. dež ga tepe po licih la pioggia gli batte le guance

    2. pren. colpire; accanirsi contro:
    tepejo jih slabe letine sono stati colpiti da cattivi raccolti
    usoda ga zelo tepe il destino si è accanito contro di lui

    B) têpsti se (têpem se) imperf. refl.

    1. azzuffarsi, accapigliarsi

    2. pren. battersi, combattere, lottare:
    tepsti se na fronti combattere sul fronte
    tepsti se za pravico battersi per la giustizia

    3. pren. tepsti se za richiedere, pretendere:
    za nov izdelek se (dobesedno) tepejo il nuovo prodotto è assai richiesto, c'è una forte richiesta del nuovo prodotto

    4. pren. (biti v neskladju) stonare, fare a pugni (con):
    te barve se tepejo i colori stonano
  • tího adv.

    1. silenziosamente, in silenzio; sommessamente; tacitamente

    2. (v povedni rabi)
    biti tiho tacere
    biti tiho kot miš non fiatare
    (tako) tiho je kakor, kot v grobu c'è un silenzio di tomba
    elipt. tiho! silenzio!, zitti!
    ne biti nikomur tiho rimbeccare, rispondere per le rime
    vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so tiho kot riti invece di esprimere la propria opinione, non osano parlare, contraddire
    tiho cviliti guaiolare
    tiho se pomenkovati confabulare, parlottare
  • tnálo (-a) n

    1. ceppo:
    sekati drva na tnalu spaccare la legna sul ceppo
    obtožujoče besede so padale po njem kakor sekira po tnalu le parole di accusa colpivano inesorabili

    2. legnaia

    3. pejor. salame, persona goffa:
    neroden kot tnalo maldestro, goffo come un salame
  • tóliko adv.

    1. tanto:
    plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale

    2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
    potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova

    3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
    toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare

    4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
    toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi

    5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
    problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione

    6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
    ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima

    7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
    te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note

    8. toliko da appena; appena appena:
    s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario

    9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
    toliko da ni padel per poco non cadeva

    10.
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
    toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
    PREGOVORI:
    toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
    kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli
  • tréba adj. inv. (v predik. rabi)

    1. bisognare, occorrere, convenire, essere necessario:
    pšenica je zrela in jo je treba požeti il grano è maturo e bisogna mieterlo
    naj prižgem luč? Ni treba accendo la luce? Non è necessario
    včasih je treba pogoltniti žalitev talora conviene ingoiare il rospo

    2. (za izražanje omiljene zahteve) bisognare:
    konec klepetanja, treba je delati basta con le chiacchiere, bisogna lavorare

    3. essere necessario, esserci bisogno; occorrere:
    dežuje, ko je najmanj treba piove quando meno ce n'è bisogno

    4. aver bisogno:
    povej, česa mu je najbolj treba dimmi di che cosa ha più bisogno

    5. kot je treba, kakor je treba come si deve, come si conviene; comme il faut:
    postrežba kot je treba un servizio perfetto, come si deve
    samo še tega je bilo treba questa proprio non ci voleva
    fant kot je treba un ragazzo perbene
    meni ni treba tega praviti (lo so) non occorre che me lo racconti
    pren. če ne bo hujše, še umreti ne bo treba il diavolo non è così brutto come lo si dipinge
  • túdi

    A) adv.

    1. anche, pure:
    ni samo lepa, je tudi pametna non solo è bella, è anche intelligente
    smem tudi jaz zraven? Ne, ti pa ne vengo anch'io? No, tu no

    2. anche, financo, persino:
    mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli molti svennero, alcuni persino morirono
    po mnogih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti dopo ripetuti insuccessi, desistettero anche i più tenaci

    3. (za podkrepitev trditve) proprio:
    ti se moraš tudi povsod vmešavati devi proprio ficcare il naso dappertutto

    B) konj.

    1. ne le ... ampak tudi, ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni samo govoril, je tudi pridno delal non si limitava solo a parlare, era bravo anche a lavorare

    2. tudi če, če tudi, tudi kakor, tudi ko anche se; benché:
    če bi tudi hotel, ne sme anche se lo volesse, non deve (farlo)
  • ugájati (-am) imperf.

    1. piacere, garbare; pog. sfagiolare:
    doma se vedem, kakor mi ugaja a casa mia faccio quel che mi pare e piace

    2. (prijati) amare:
    tem rastlinam ugaja peščena zemlja queste piante amano la terra sabbiosa
  • ulít (-a -o) adj. fuso:
    čevlji so kot uliti na noge le scarpe calzano magnificamente
    obleka je na njej kakor ulita l'abito le sta a pennello
    figura v romanu je kakor ulita iz enega kosa la figura del romanzo è come d'un pezzo
  • úm (-a) m ingegno, ragione, intelletto, testa, mente:
    spoznati s srcem, ne z umom conoscere col cuore, non con la mente
    imeti bister, pronicljiv um avere una mente acuta, perspicace
    dejavnost uma attività della ragione
    kritičen, ustvarjalen um ingegno critico, creativo
    eden največjih sodobnih umov uno dei maggiori intelletti del tempo
    pren. priti na um saltare in mente
    pren. biti čisto iz uma (od razburjenosti, strahu) essere fuori di sé
    pren. koga spraviti iz uma far impazzire qcn.
    kričati kakor iz uma gridare come pazzi
    filoz. čisti, praktični um ragione pura, ragione pratica
  • úra (-e) f

    1. ora:
    hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
    voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
    biti plačan na uro venir pagato a ora
    biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
    koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
    delovna ura ora lavorativa
    ura letenja ora di volo
    avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
    redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
    dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
    proste ure ore libere
    šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
    pren. zadnja ura ultima ora

    2. (naprava) orologio:
    ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
    naviti uro caricare l'orologio
    ročna, zapestna ura orologio da polso
    stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
    nihalna ura orologio a pendolo
    digitalna ura orologio digitale, numerico
    šahovska ura orologio da scacchi
    peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
    zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
    pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
    radijsko vodena ura orologio radiocomandato

    3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
    ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
    ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
    imeti štete ure avere le ore contate
    gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
    naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
    dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
    huda ura temporale
    policijska ura coprifuoco
    ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
    fiz. atomska ura orologio atomico
    biol. biološka ura orologio biologico
    šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
    elektr. kilovatna ura kilowatora
    šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
    teh. ura nič ora zero
    PREGOVORI:
    rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
    ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
    ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più
  • urézan (-a -o) adj. tagliato; ekst. modellato, fatto:
    po modi urezana obleka un abito tagliato alla moda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vsi ljudje niso urezani po istem modelu non tutti sono tagliati sullo stesso modello
    pren., pog. ni neumen, pač pa po svoje urezan non stupido ma strambo
    pren. ona je kakor urezana zanj è la sua anima gemella
  • uščípniti (-em)

    A) perf.

    1. pizzicare, dare un pizzico

    2. pren. mordere; punzecchiare:
    le kaj ga je uščipnilo, da je nenadoma odšel cosa mai lo ha preso da indurlo ad andarsene all'improvviso?
    ravnati, kakor te uščipne fare, comportarsi a capriccio

    B) uščípniti se (-em se) perf. refl. stringersi, farsi male (con le tenaglie e sim.)
  • více (víc) f pl. rel. purgatorio (tudi ekst.):
    pekel, vice in nebesa l'inferno, il purgatorio, il paradiso
    pren. trpeti kakor duša v vicah soffrire le pene del purgatorio
  • vkopán (-a -o) adj. interrato, sotterrato; trincerato:
    obstati kakor vkopan starsene rigido, immobile
  • vráta (vrát) n pl.

    1. porta (tudi inform. ); uscio; portiera:
    vrata vodijo v kuhinjo la porta dà nella cucina
    soba ima dvoje vrat la stanza ha due porte
    vrata avtomobila, avtobusa, vagona la portiera dell'auto, dell'autobus, la porta del vagone
    glavna, stranska vrata porta principale, portone; porta secondaria
    kovana, lesena, steklena vrata porta in ferro battuto, porta di legno, porta di vetro
    garažna, vhodna vrata porta della rimessa, porta d'ingresso
    dvižna, nihalna, vrtljiva vrata saracinesca, porta a basculanti, porta girevole
    enokrilna, dvokrilna vrata porta a un battente, a due battenti
    grad. smučna vrata porta scorrevole
    požarna vrata porta di sicurezza
    vrata za služinčad porta di servizio
    trkati na vrata bussare alla porta
    loputati z vrati sbattere la porta

    2. šport. porta:
    braniti vrata difendere la porta, la rete
    brcniti žogo v vrata tirare in porta

    3. šport. (prostor med dvema palicama pri nekaterih smučarskih, veslaških disciplinah) porta

    4. pren. porta, accesso:
    geogr. Postojnska vrata la porta di Postumia

    5. pren.
    odpreti, zapreti vrata aprire, chiudere le porta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pokazati komu vrata indicare la porta a qcn.
    zapreti komu vrata pred nosom chiudere la porta in faccia a qcn.
    trg. prodaja od vrat do vrat vendita porta a porta
    pren. trkati na vrata essere alle porte, cominciare; premere, minacciare alle porte
    ekst. postaviti koga pred vrata mettere qcn. alla porta
    pog. gledati kakor bik, kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
    naleteti povsod na zaprta vrata trovare tutte le porte chiuse
    seja za zaprtimi vrati riunione a porte chiuse
    vrata bank, trgovin se zapirajo le banche, i negozi chiudono
    pren. nebeška, peklenska vrata porta del Paradiso, dell'Inferno
  • vrèl (vréla -o) adj. bollente:
    kuhati v vreli vodi cuocere in acqua bollente
    pren. hoditi kakor mačka okrog vrele kaše menare il can per l'aia, andare come gatti attorno a un piatto di orzo bollente
  • vžigálica (-e) f fiammifero:
    prižgati vžigalico accendere un fiammifero
    škatlica vžigalic scatola, bustina di fiammiferi
    stati kakor vžigalice starsene pigiati come acciughe
    lesene vžigalice fiammiferi da cucina
    kartonske vžigalice minerva
    parafinske vžigalice cerini
    švedske (varnostne) vžigalice fiammiferi svedesi (di sicurezza)
  • zabodèn (-êna -o) adj.

    1. pugnalato, accoltellato

    2. pren. stupido; sbalordito:
    pren. gledati kakor zaboden vol guardare con espressione stupida, meravigliata