Franja

Zadetki iskanja

  • načín (-a) m modo, maniera; modalità:
    analitični, znanstveni način mišljenja modo analitico, scientifico di pensare
    ročni, strojni način izdelave fabbricazione a mano, meccanica
    ameriški način življenja stile di vita americano
    slikati v realističnem načinu dipingere realisticamente
    na noben način in nessun modo
    na vsak način in, ad ogni modo
    na nek način in un certo senso
    gastr. na ... način all'usanza, alla
    na kitajski način all'usanza cinese, alla cinese
    to ni način non è così che si fa, così non si fa
    na svoj način ima prav a modo suo ha ragione
    truditi se na vse (mogoče in nemogoče) načine sforzarsi, impegnarsi in tutti i modi
    gastr. špageti na oglarski način spaghetti alla carbonara
    lingv. glagolski način diatesi, forma
    trpni, tvorni način forma passiva, attiva
    prislovno določilo načina complemento di modo
    muz. tonovski način tonalità, tono, modo
    durov, molov tonovski način modo maggiore, minore
    strojn. način delovanja regime
    način izražanja lit. periodare; lingv. tono
    način mišljenja modo di pensare; mentalità
    obl. način oblačenja foggia, tono
    lit. način pisanja usus scribendi, modo di scrivere
    pren. način življenja treno di vita
  • neosében (-bna -o) adj.

    1. impersonale:
    neoseben slog stile impersonale
    neosebna kritika critica obiettiva
    lingv. neosebna glagolska oblika forma impersonale

    2. (nedostopen, hladen) intrattabile, freddo
  • nepravílnost (-i) f

    1. irregolarità, scorrettezza; med. anomalia:
    med. dedna, pridobljena nepravilnost anomalia ereditaria, acquisita

    2. imperfezione, difetto; med. aberrazione; jur. vizio:
    formalna nepravilnost vizio di forma
  • občeváti (-újem) imperf.

    1. essere in relazione, avere rapporti, comunicare con:
    pismeno, ustno občevati comunicare per iscritto, in forma orale; avere rapporti epistolari, parlare, dialogare

    2.
    občevati s kom frequentare, praticare qcn.

    3. avere rapporti sessuali con
  • óni (-a -o) pron.; adj.

    1. quello, quella:
    tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto

    2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
    oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America

    3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
    ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama

    4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
    pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma

    5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
    v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
    oni svet l'altro mondo, l'aldilà
    evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
  • osében (-bna -o) adj.

    1. personale, individuale:
    osebni podatki dati personali, generalità
    osebni opis connotati
    osebni dohodek reddito individuale
    osebna izkaznica carta d'identità
    osebna korist tornaconto
    jur. osebni stan stato civile

    2. (usmerjen k posamezniku) personale; soggettivo:
    osebna žalitev offesa personale, individuale
    osebni motivi motivi personali
    osebne pravice diritti dell'individuo
    podrejati osebne koristi javnim subordinare il bene personale a quello generale
    osebna pozornost interessamento

    3. (namenjen uporabi za posameznike) personale, per persona:
    osebna prtljaga bagagli, effetti personali
    osebna higiena igiene personale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    osebni avtomobil berlina, limousine
    osebno dvigalo ascensore
    lingv. osebna glagolska oblika forma finita
    jur. osebna lastnina proprietà personale
    šport. osebna napaka fallo personale
    osebna odgovornost responsabilità individuale
    osebna pokojnina pensione individuale
    osebna svoboda libertà individuale
    osebni dohodek reddito individuale
    šport. osebni rekord record personale
    lingv. osebni zaimek pronome personale
    osebno delo lavoro indipendente
    osebno jamstvo garanzia personale
    osebno perilo biancheria personale
    jur. osebno pravo diritto personale
    inform. osebni računalnik personal computer
    osebno pojmovanje soggettività
    osebno vodilo massima
  • páličast (-a -o) adj. simile a bacchetta, a bastoncino; stiliforme:
    biol. paličaste bakterije batteri a (forma di) bastoncello, a (forma di) bastoncino
    fiz. paličasti termometer termometro a barra
    metal. paličasto jeklo acciaio in verghe
  • peščén (-a -o) adj.

    1. di sabbia, di rena; sabbioso, arenoso:
    peščena jama (peskokop) renaio
    peščena plaža arenile
    peščena kopel bagno di sabbia; sabbiatura
    peščeni vihar tempesta di sabbia

    2. (color) sabbia:
    peščeni brki baffi color sabbia
    zool. peščena bolha tunga (Tunga penetrans)
    zool. peščena mušica flebotomo, pappataci (Phlebotomus papatasi)
    peščena plitvina sirte
    agr. peščena zemlja sabbioniccio
    zool. navadna peščena osa ammofila, vespa della sabbia (Ammophila sabulosa)
    peščena ura clessidra
    peščeni kalup forma per la sabbia
    peščeni papir carta vetrata
  • podvréči (-vŕžem)

    A) perf.

    1. (podrediti) sottomettere, assoggettare, asservire

    2. ekst. subordinare:
    umetnik zna sredstva podvreči obliki l'artista sa subordinare i mezzi alla forma

    3. sottoporre, esporre:
    podvreči delo kritiki sottoporre l'opera alla critica

    B) podvréči se (-vŕžem se) perf. refl. sottomettersi, assoggettarsi; sottoporsi; sottostare:
    podvreči se operaciji sottoporsi a un'operazione, venire operato, subire un'intervento, un'operazione
  • povečeválen (-lna -o) adj. di ingrandimento; lingv. accrescitivo:
    povečevalna pripona suffisso accrescitivo
    povečevalna oblika forma accrescitiva, accrescitivo
  • povezáva (-e) f collegamento; allacciamento; concatenazione, nesso; raccordo; relazione:
    cestna, železniška povezava collegamento stradale, ferroviario
    povezava med vzrokom in posledico nesso, relazione di causa ed effetto
    povezava med materijo in obliko relazione tra materia e forma
    polit. povezava kandidatnih list apparentamento delle liste elettorali
  • pravílen (-lna -o) adj.

    1. corretto; giusto; regolare; retto:
    lingv. pravilna izgovarjava corretta, retta pronuncia
    pravilna razlaga spiegazione corretta
    lingv. pravilna oblika forma regolare
    pravilna teža peso giusto

    2. regolare, normale:
    pravilen razvoj organa sviluppo normale di un organo
    med. pravilen utrip polso normale

    3. (sorazmeren, skladen) regolare; proporzionato; armonico:
    človek pravilnega obraza uomo dal volto regolare
  • prêdmet (-éta) m

    1. oggetto, cosa:
    kovinski predmet oggetto metallico
    oblika, velikost, videz predmeta forma, grandezza, apparenza di un oggetto
    neznani leteči predmet UFO

    2. oggetto, articolo, prodotto:
    luksuzni predmeti articoli di lusso
    okrasni, uporabni predmeti oggetti ornamentali; prodotti, articoli di consumo
    tehnični, trgovski predmeti prodotti tecnici, articoli commerciali
    dragoceni predmeti cose di grande valore, di valore
    urad za najdene predmete ufficio oggetti smarriti

    3. oggetto, materia, tema:
    predmet spoznavanja oggetto della conoscenza
    predmet razgovora tema del discorso
    raziskovalni predmet oggetto della ricerca

    4. šol. materia (d'insegnamento);
    neobvezni predmet materia facoltativa
    študijski predmet materia di studio
    predmet šolskega spisa tema

    5. lingv. (complemento) oggetto:
    neposredni, posredni predmet oggetto diretto, indiretto

    6. filoz. oggetto

    7. jur.
    dokazni predmet strumento di prova, corpo del reato
    predmet obtožbe capo d'accusa
    predmet spora oggetto della lite, del contenzioso
  • prihájati (-am) imperf. ➞ priti

    1. venire, arrivare, giungere, essere in arrivo:
    tiho prihajati venire, arrivare silenziosamente, quatto quatto
    hitro prihajati arrivare in fretta, sopraggiungere
    prihajati na obisk venire in visita
    vlak prihaja na drugi tir il treno è in arrivo sul secondo binario
    prihajati z letalom, z avtom, peš venire in aereo, in macchina, a piedi

    2. (širiti se) venire, penetrare, diffondersi:
    iz kuhinje prihaja prijeten vonj dalla cucina viene un odorino

    3. arrivare, avvenire, seguire, verificarsi:
    jesen prihaja arriva l'autunno
    zaradi neprevidnosti prihaja do nesreč per l'imprudenza avvengono incidenti
    v mednarodnih odnosih prihaja do napetosti si verificano tensioni nei rapporti internazionali

    4. giungere:
    znanost prihaja do novih odkritij la scienza giunge a nuove scoperte
    prihajam do prepričanja, da je vse zaman sto giungendo alla conclusione che tutto sia vano

    5. venir fuori; venir a dire, a raccontare:
    ne prihajaj mi več s to stvarjo non venir fuori con questa storia

    6. obl.
    prihajati iz mode uscire di moda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. prihajati v formo venire in forma
    prihajati do izraza risultare evidente
    prihajati k pameti cominciare a ragionare
    prihajati k sebi tornare in se
    prihajati v poštev andar preso in considerazione
    prihaja njegova zadnja ura sta per morire, sta per andare nel numero dei più, è venuta la sua ultima ora
    prihajati stvarem do dna conoscere le cose a fondo
    prihajati do sape riprendere il fiato
    prihajam do tega, da comincio a credere che
    prihajati iz srca venire, sgorgare dal cuore
    prihajati na čisto, na jasno glede česa riconoscere, chiarire qcs.
    reka tu prihaja spet na dan qui il fiume riemerge in superficie
    prihajati na dan z besedo sfogarsi, dire quello che si pensa
    prihajati na svet venire al mondo, alla luce
    prihajati v konflikt s kom venire a conflitto con, scontrarsi con qcn.
    prihajati v leta invecchiare
    prihajati v ospredje divenire attuale, crescere d'importanza; venire, passare in primo piano
    odtod prihaja ime kraja da qui deriva il nome del luogo
  • prikrít (-a -o) adj.

    1. nascosto, coperto, latente, celato, larvato; knjiž. occulto:
    prikrita namigovanja allusioni velate
    prikriti komunist criptocomunista
    prikrita oblika ošpic, nasilja, agresivnosti, odvisnosti forma latente di morbillo, di violenza, di aggressività, di dipendenza (assuefazione)
    polit. prikrite ozemeljske težnje annessionismo latente

    2. insincero, falso
  • prvôten (-tna -o) adj.

    1. primario, primitivo, originario, originale, iniziale; archetipo

    2. (nanašajoč se na začetno obdobje) primo, primitivo:
    prvotno krščanstvo cristianesimo primitivo

    3. autoctono; knjiž.
    prvotna ljudstva popoli primitivi
    prvotna oblika forma archetipa; originaria, primitiva
    lingv. prvotni pomen besede significato originario della parola
  • razlóček (-čka) m differenza; diversità, distinzione:
    razloček v barvi, obliki differenza di colore, di forma
  • ród (-ú) m

    1. stirpe, ceppo; lignaggio, famiglia, discendenza, origine:
    rod po materini strani discendenza in linea materna
    biti plemiškega, meščanskega, kmečkega rodu essere di nobile lignaggio, di estrazione borghese, di origine contadina
    biti po rodu Slovenec essere sloveno di origine, oriundo sloveno

    2. generazione:
    otroci so četrti rod izseljencev i figli appartengono alla quarta generazione di emigrati
    trije rodovi zdravnikov v rodbini tre generazioni di medici in famiglia

    3. popolo, nazione

    4. gente, stirpe, razza:
    mlajši rod ima rad rockovsko glasbo i giovani amano il rock
    človeški rod la razza umana, gli uomini

    5. voj. arma

    6. biol. (sistemska kategorija rastlinstva ali živalstva) genere

    7. hist. gente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ljudske pesmi so se širile iz roda v rod i canti popolari si diffusero di generazione in generazione
    ta bolezen je pri njih v rodu questa è una malattia ereditaria della loro famiglia
    biol. spolni, nespolni rod riproduzione sessuata, asessuata
    meteor. rod oblakov nubi di forma simile
    bibl. otroci Abrahamovega rodu i figli, la discendenza di Abramo, gli ebrei
  • sestávljen (-a -o) adj.

    1. composto, formato

    2. complicato, complesso:
    biol., kem. sestavljena beljakovina proteina coniugata
    lingv. sestavljena glagolska oblika forma verbale composta
    bot. sestavljeni kobul ombrella composta
    sestavljeni klas spiga composta
    sestavljeni list foglia composta
    zool. sestavljeno oko occhio composto
  • sfêren (-rna -o) adj. di sfera, sferico:
    sferna oblika forma sferica, di sfera
    fiz. sferna aberacija aberrazione sferica
    sferna astronomija astronomia sferica
    sferna leča lente sferica
    mat. sferni trikotnik, mnogokotnik triangolo, poligono sferico
    sferno zrcalo specchio sferico