stándarden (-dna -o) adj. standard, standardizzato; usuale, consueto:
standardni izdelki prodotti standard
standardni predpisi norme standard
standardno zdravilo medicinale standard
standardno pohištvo mobilia standard
ekon. standardna deviacija deviazione standard
standardna puška fucile standard
lingv. standardni jezik lingua standard
voj. standardno orožje armamento standard
standardno delo, opravilo lavoro, occupazione usuale
Zadetki iskanja
- strôjen (-jna -o) adj. meccanico; di, delle macchine:
strojna industrija industria meccanica
strojna obdelava kovin, lesa lavorazione meccanica dei metalli, del legno
ročno, strojno delo lavoro manuale, meccanico
strojne naprave macchinari, apparecchiature
teh. strojne škarje cesoiatrice
strojni ključavničar carpentiere meccanico
strojni inženir, tehnik ingegnere, perito meccanico
šol. strojna fakulteta facoltà di ingegneria meccanica
grad. strojni nabijač battipalo
tisk. strojni stavec compositore meccanico
meh. strojno kladivo maglio
agr. strojno obdelovanje, oranje motocultura, motoaratura
teh. strojno povrtalo alesatrice - sugestíja (-e) f
1. suggestione; subornazione:
premagati sugestijo besed, vtisov vincere la suggestione delle parole, delle impressioni
hipnotična sugestija suggestione ipnotica
2. suggerimento:
dati sugestije za nadaljnje delo dare suggerimenti circa il futuro lavoro - štéti (štéjem)
A) imperf.
1. contare; calcolare:
šteti do deset contare fino a dieci
šteti na prste contare sulle dita
šteti denar contare i soldi
2. essere di, fare, avere:
njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti
3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto
4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
šteti za considerare, ritenere
tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
predpis več ne šteje la norma non è più valida
šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
šteti dvajset let avere vent'anni
šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo
B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio
C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati - téden (-dna) m settimana:
tedna ni in ni konec la settimana è lunga a non finire
izostajati po cele tedne essere assenti per intere settimane
v nekaj tednih bo delo končano in poche settimane il lavoro sarà terminato
teden dni bom doma starò a casa per una settimana
medeni tedni la luna di miele
teden Rdečega križa la settimana della Croce Rossa
delovni teden settimana lavorativa
petdnevni delovni teden settimana corta
konec tedna il fine settimana, il week end
rel. veliki teden la settimana santa - tekóč (-a -e)
A) adj. corrente, andante, uscente; fluente, fluido, scorrevole:
tekoče leto, tekoči mesec corrente anno, mese; anno, mese uscente
tekoče gorivo carburante fluido
tekoče dogajanje fatti del giorno, cronaca
tekoča številka numero corrente
kem. tekoče agregatno stanje stato fluido
ekon. tekoče obresti interessi correnti
tekoče stopnice scala mobile
tekoče vode acque correnti
ekon. tekoči izdatki spese correnti
teh. tekoči kisik ossigeno liquido
tekoči kristali cristalli liquidi
tekoči meter metro lineare
teh. tekoči trak nastro trasportatore; catena di montaggio
delo na tekočem traku lavoro a catena
pren. težave so si sledile kot na tekočem traku, kot, kar po tekočem traku le difficoltà si susseguivano ininterrottamente
tekoče zlato petrolio
B) tekóče (-ega) n
biti z dogodki na tekočem essere al corrente, essere aggiornati sugli avvenimenti, su quanto succede
priti z delom na tekoče lavorare normalmente, senza ritardi
C) tekóče adv. correntemente, fluentemente:
takoče govoriti parlare fluentemente - terénski (-a -o) adj. del terreno:
geogr. terenska depresija depressione del terreno
terenski vzdrževalec trasfertista
terensko vozilo fuoristrada
terensko delo lavoro in trasferta - testírati1 (-am) perf., imperf.
1. sottoporre a test:
testirati kandidate pred sprejemom na delo sottoporre a un test i candidati da assumere al lavoro
2. collaudare; provare, controllare (tudi ekst.):
testirati avtomobile collaudare gli autoveicoli
žarg. treba je bilo testirati, kaj ljudje mislijo bisognava controllare, verificare cosa pensa la gente - trinájst (-ih) numer. tredici:
delo v trinajstih zvezkih opera in tredici volumi
ura je trinajst sono le tredici
proga 13 linea 13 - trójen (-jna -o) numer.
1. triplo:
opraviti trojno delo fare un triplo lavoro
2. triplice:
trojno gibanje morske vode: valovanje, morski tokovi, plimovanje il triplice moto dell'acqua marina: moto ondoso, correnti marine, marea
kem. trojna vez legame triplice
hist. trojni pakt patto tripartito
trojna zveza Triplice Alleanza
šport. trojni položaj (pri streljanju) tre posizioni
kem. trojna valenca trivalenza
polit. trojni komite trilaterale
šport. trojni zadetek tripletta - ubíjati (-am) | ubíti (ubíjem)
A) imperf., perf.
1. uccidere, ammazzare; lov. abbattere:
okupator je ropal in ubijal gli occupatori saccheggiavano e uccidevano
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
2. rompere, spaccare:
ubijati šipe, jajca rompere i vetri, le uova
3. pren. ammazzare, sfiancare:
ubijati s težkim delom ammazzare di lavoro
4. pren. togliere, defraudare, privare:
ubijati komu voljo do dela togliere a uno la voglia di lavorare
5. pren.
ubijati čas, ubijati dolgčas ammazzare il tempo
ubijati čas z ribolovom ammazzare il tempo pescando
6. pren. attenuare, rompere, rovinare:
ubiti ritem rompere il ritmo
B) ubíjati se (-am se) | ubíti se (ubíjem se) imperf., perf. refl.
1. ammazzarsi, uccidersi, suicidarsi
2. pren. ammazzarsi:
ubijati se z delom ammazzarsi di lavoro, sfacchinare, sfiancarsi
3. pren. scervellarsi, lambiccarsi il cervello:
ubijati se s problemom lambiccarsi il cervello con un problema
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delo moram končati, pa če se ubijem devo finire il lavoro a tutti i costi
pren. ubijati se z revščino vivere negli stenti, languire nella miseria - ugnáti (užênem) perf.
1. domare; aver la meglio su; vincere; stancare:
ugnati konja domare il cavallo
ugnati razgrajača aver la meglio sullo sbraitone
ugnati sovražnika z zvijačo vincere il nemico con uno stratagemma
težko delo ga hitro užene il lavoro pesante lo stanca presto
2. sedare, calmare:
ugnati kašelj sedare la tosse
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ugnati koga v kozji rog mettere nel sacco qcn. - ugonábljati (-am) | ugonobíti (-ím)
A) imperf., perf. rovinare, distruggere; annientare; falcidiare:
epidemija je ugonobila mestne prebivalce l'epidemia falcidiò la popolazione della città
težko delo ga ugonablja il lavoro pesante lo rovina
B) ugonábljati se (-am se) | ugonobíti se (-ím se) imperf., perf. refl. distruggersi, rovinarsi:
s pitjem se vse bolj ugonablja col bere si va rovinando sempre più - uporáben (-bna -o) adj.
1. adoperabile, usabile; applicabile, utile, utilizzabile:
uporabne ideje idee utili
uporabni viri energije fonti utilizzabili d'energia
fant ni uporaben za fizično delo il ragazzo non è adatto al lavoro manuale
2. servibile, agibile:
stavba po potresu ni več uporabna dopo il terremoto l'edificio non è più agibile
3. applicato:
uporabna umetnost, znanost arte, scienza applicata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. uporabna vrednost valore d'uso
jur. uporabno dovoljenje (za stavbo) licenza di abitabilità - upoštévati (-am) imperf.
1. tener conto, considerare, prendere in considerazione:
upoštevati nasvet, predlog prendere in considerazione il consiglio, la proposta
2. (delati, da je kaj obravnavano) tener conto, includere:
pri izboru je upošteval le najpomembnejše avtorje nella scelta ha tenuto conto soltanto degli autori più in vista
3. tenere in considerazione, in conto, rispettare:
delo gospodinje se premalo upošteva il lavoro della casalinga è tenuto in poco conto, è poco rispettato - uredníštvo (-a) n
1. redazione; ekst. direzione:
tehnično uredništvo redazione tecnica
kulturno, športno uredništvo redazione culturale, sportiva
delo je izšlo pod njegovim uredništvom è stato il curatore dell'edizione
2. žarg. (uredniško delo, uredništvo) cucina; (prostori uredniškega oddelka časopisa) giornale - ustávljati (-am) | ustáviti (-im)
A) perf., imperf.
1. fermare, arrestare:
avto ustaviti pred hišo fermare l'auto davanti alla casa
ustaviti ranjencu kri arrestare il sangue del ferito
ustaviti motor, stroj fermare il motore, la macchina
2. fermare, interrompere; sospendere:
ustaviti dobavo, pomoč, prodajo sospendere, interrompere la fornitura, gli aiuti, la vendita
ustaviti časopis cessare di pubblicare il giornale
avt. znak ustavi il segnale stop
jur. ustaviti postopek interrompere l'azione (giudiziaria, penale)
voj. ustaviti ogenj cessare il fuoco
B) ustávljati se (-am se) | ustáviti se (-im se) perf., imperf. refl.
1. fermarsi, arrestarsi:
hodi težko, zato se večkrat ustavi cammina con difficoltà, perciò si ferma spesso
ura se je ustavila l'orologio si è fermato
v tem hotelu se večkrat ustavim mi fermo spesso in quest' hotel
2. (v 3. os. upreti, upirati se) ripugnare, stomacare, schifarsi:
meso se mu je ustavilo si è schifato della carne
3. star. (upirati, upreti se) opporsi, ribellarsi:
ustaviti se predlogu opporsi alla proposta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se je, da se je čas ustavil sembrava che il tempo si fosse arrestato
pogled se mu ustavi na neznancu lo sguardo si sofferma sul volto di uno sconosciuto
srce se ji je ustavilo, ko ga je zagledala al vederlo ebbe un tuffo al cuore
kadar se ti delo začenja ustavljati, prenehaj in se odpočij quando il lavoro comincia a schifarti, ti viene a noia, fermati e riposa un po' - utrúditi (-im) | utrújati (-am)
A) perf., imperf. stancare, spossare, affaticare:
na smrt utruditi stancare a morte
delo utruja lavorare stanca
utruditi vid, možgane affaticare la vista, il cervello
B) utrúditi se (-im se) | utrújati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. stancarsi, affaticarsi
2. logorarsi; infiacchirsi; stufarsi:
utruditi se ponavljati vedno isto stufarsi di ripetere sempre le stesse cose
agr. zemlja se utrudi la terra si stanca
teh. material se utrudi il materiale si affatica - uvájanje (-a) n avviamento, introduzione; iniziazione; pratica:
uvajanje v delo pratica
etn. obred uvajanja rito d'iniziazione - v prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
priti v hišo entrare in casa
iti v mesto andare in città
zaviti v desno svoltare a destra
vzeti v roko prendere in mano
2. (za izražanje usmerjenosti) in:
udarec v obraz pugno in faccia
3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
rdeč v obraz rosso in viso
4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda
5. (za izražanje načina) in:
v gosjem redu in fila indiana
igrati v troje suonare in tre
6. (za izražanje namena) in:
dati a najem dare in affitto
večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite
7. (za izražanje sredstva) in:
zavit v odejo avvolto nella coperta
8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
verovati v koga credere in qcn.
zaupati v koga fidarsi di qcn.
biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe
9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
razdeliti v dva dela dividere in due parti
10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
spraviti v red mettere in ordine
11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
stopiti v stranko aderire a un partito
II. (z mestnikom)
1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
ostati v hiši restare a casa, in casa
živeti v mestu vivere in città
bivati v Trstu abitare a Trieste
2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo
3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
biti v vladi essere nel governo
živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni
4. (za izražanje področja delovanja) in:
delati v administraciji lavorare nell'amministrazione
5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
v času kuge durante la peste
vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
končati v roku finire in tempo
6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
iti ven v dežju uscire con la pioggia
reči v jezi dire in un attacco di rabbia
7. (za izražanje načina) in, a, con:
plesati v parih ballare in coppie
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
posneti v barvah ritrarre a colori
8. (za izražanje sredstva) in, con:
pomoč v denarju aiuti in denaro
9. (za izražanje količine) in:
vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza
10. (za izražanje stanja) in:
biti v formi essere in forma
čokolada v prahu cioccolato in polvere
11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
zmagati v teku vincere nella corsa
v vsakem pogledu in ogni caso
12. (za izražanje istovetnosti) in:
v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smehljati se v brado ridere dentro di sé
pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
pren. iti vase rientrare in sé
evf. biti v letih essere in età avanzata
v resnici in effetti