Franja

Zadetki iskanja

  • trdó | tŕdo adv. duramente, duro, sodo; con rigore; fortemente, aspramente:
    trdo delati lavorare sodo
    trdo ravnati s kom, trdo držati koga usare rigore, severità con qcn.
    trdo odgovoriti rispondere aspramente, bruscamente
    trdo udariti po mizi dare un forte colpo sul tavolo
  • tréba adj. inv. (v predik. rabi)

    1. bisognare, occorrere, convenire, essere necessario:
    pšenica je zrela in jo je treba požeti il grano è maturo e bisogna mieterlo
    naj prižgem luč? Ni treba accendo la luce? Non è necessario
    včasih je treba pogoltniti žalitev talora conviene ingoiare il rospo

    2. (za izražanje omiljene zahteve) bisognare:
    konec klepetanja, treba je delati basta con le chiacchiere, bisogna lavorare

    3. essere necessario, esserci bisogno; occorrere:
    dežuje, ko je najmanj treba piove quando meno ce n'è bisogno

    4. aver bisogno:
    povej, česa mu je najbolj treba dimmi di che cosa ha più bisogno

    5. kot je treba, kakor je treba come si deve, come si conviene; comme il faut:
    postrežba kot je treba un servizio perfetto, come si deve
    samo še tega je bilo treba questa proprio non ci voleva
    fant kot je treba un ragazzo perbene
    meni ni treba tega praviti (lo so) non occorre che me lo racconti
    pren. če ne bo hujše, še umreti ne bo treba il diavolo non è così brutto come lo si dipinge
  • trétji (-a -e)

    A) numer.

    1. terzo (3o, III):
    tretji dan v tednu il terzo giorno della settimana
    dobiti tretjo nagrado vincere il terzo premio
    hist. Viktor Emanuel III Vittorio Emanuele III
    ustvariti iluzijo tretje dimenzije creare l'illusione della terza dimensione
    avt. dati v tretjo predstavo innestare la terza (marcia)

    2. (nanašajoč se na osebe, ki niso udeležene v zadevi) terzi:
    delati na račun tretje osebe lavorare per conto terzi

    3. (pri dnevih v mesecu) tre:
    tretji februar il tre febbraio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kovati koga v tretje nebo innalzare qcn. al settimo cielo
    tretji svet terzo mondo
    tretje življenjsko obdobje terza età
    rel. tretja božja oseba terza persona divina
    rel. tretji red terzo ordine
    rel. tretja božja zapoved il terzo comandamento
    tretja industrijska revolucija terza rivoluzione industriale
    polit., hist. III. internacionala la III Internazionale
    hist. tretji rajh III Reich
    hist. tretji stan terzo stato
    lit. tretja oseba terza persona
    mat. tretja potenca terza potenza, cubo
    mat. tretji koren terza radice, radice cubica
    lingv. tretja stopnja (pridevnika) terzo grado (dell'aggettivo)
    lingv. tretji sklon terzo caso, dativo
    med. tretja stopnja opekline ustione di terzo grado
    fot. tretji plan terzo piano
    tretji spol (homoseksualne osebe) terzo sesso

    B) trétji (-a -e) m, f, n
    voziti v tretji guidare in terza, con la terza
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
    v tretje gre rado non c'è due senza tre
  • trí | tríje numer.

    1. tre:
    korakati po tri in tri marciare in file per tre
    delati v treh izmenah lavorare in tre turni
    čakati do treh aspettare fino alle tre
    drama v treh dejanjih dramma in tre atti
    tri dimenzije le tre dimensioni
    šol. žarg. dobiti tri prendere un tre (buono)

    2. dva, tri; tri, štiri (za izražanje približnosti) qualche:
    spiti dva, tri kozarce bere due o tre bicchieri
    počakati tri, štiri minute attendere qualche momento, un momentino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti tja v tri dni parlare a vanvera, dire cose strampalate
    živeti v tri dni vivere alla giornata, senza uno scopo
    pog. tako te bom, da boš tri sonca videl ti farò vedere le stelle
    delati, jesti za tri lavorare, mangiare per tre
    en, dva, tri in že ga ni bilo več un due tre ed era sparito
    lingv. tri pike puntini
    rel. trije kralji i Re Magi, Epifania
    šah mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
    PREGOVORI:
    za družbo so potrebni vsaj trije tres faciunt collegium
  • túrnus (-a) m turno:
    delati v dveh turnusih lavorare in due turni
    dnevni, nočni turnus turno di giorno, di notte
  • tvój (tvôja -e)

    A) adj.

    1. tuo:
    tvoja krivda la tua colpa
    tvoj otrok il tuo bambino

    2. (v medmetni rabi izraža negativen odnos) tuo:
    ti in tvoj šport! tu e il tuo sport!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tvoj čas šele prihaja la tua ora sta appena venendo
    pog. ona ni tvoj tip non è il tuo tipo, non è la ragazza che fa per te
    na tvojem mestu al posto tuo, se fossi in te
    ne ločiti, kaj je moje, kaj tvoje non distinguere fra il tuo e il mio
    tvoja glava, tvoj svet decidi come ti par meglio
    delati po tvoje fare come dici, proponi tu

    B) tvój (tvôja -e) pron. pog.
    tvoj, tvoja tuo marito, tua moglie
    tvoje il tuo, la tua proprietà
    pri hiši ni nič tvojega in casa non c'è niente di tuo
    pog. naj bo po tvojem e vada, e sia come vuoi tu
  • ugánjati (-am) imperf. fare, combinare:
    uganjati otročarije fare fanciullaggini
    delati trušč fare fracasso
    uganjati ljubosumnost essere geloso
    uganjati trmo, užaljenost intestardirsi, fare il broncio
    uganjati norčije scherzare
    uganjati ceremonije, cirkus, paniko fare cerimonie, storie, complicare
  • uròk (-óka) m fattura, iettatura, maleficio, malocchio:
    delati urok gettare il malocchio (su)
    zagovor zoper urok scongiuro contro il malocchio
  • usrán (-a -o) adj.

    1. vulg. smerdato; ekst. sporco, sudicio, infangato

    2. pog. fottuto, di merda:
    delati za nekaj usranih fičnikov lavorare per quattro fottuti soldi
    usrano vreme tempo brutto
    vulg. drek, pa tak usran kraj! che paese di merda!
  • v prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
    priti v hišo entrare in casa
    iti v mesto andare in città
    zaviti v desno svoltare a destra
    vzeti v roko prendere in mano

    2. (za izražanje usmerjenosti) in:
    udarec v obraz pugno in faccia

    3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
    rdeč v obraz rosso in viso

    4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
    prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
    delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

    5. (za izražanje načina) in:
    v gosjem redu in fila indiana
    igrati v troje suonare in tre

    6. (za izražanje namena) in:
    dati a najem dare in affitto
    večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

    7. (za izražanje sredstva) in:
    zavit v odejo avvolto nella coperta

    8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
    verovati v koga credere in qcn.
    zaupati v koga fidarsi di qcn.
    biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

    9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
    pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
    preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
    razdeliti v dva dela dividere in due parti

    10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
    lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
    spraviti v red mettere in ordine

    11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
    to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
    stopiti v stranko aderire a un partito

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
    ostati v hiši restare a casa, in casa
    živeti v mestu vivere in città
    bivati v Trstu abitare a Trieste

    2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
    zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

    3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
    biti v vladi essere nel governo
    živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

    4. (za izražanje področja delovanja) in:
    delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

    5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
    v času kuge durante la peste
    vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
    končati v roku finire in tempo

    6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
    iti ven v dežju uscire con la pioggia
    reči v jezi dire in un attacco di rabbia

    7. (za izražanje načina) in, a, con:
    plesati v parih ballare in coppie
    ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
    posneti v barvah ritrarre a colori

    8. (za izražanje sredstva) in, con:
    pomoč v denarju aiuti in denaro

    9. (za izražanje količine) in:
    vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

    10. (za izražanje stanja) in:
    biti v formi essere in forma
    čokolada v prahu cioccolato in polvere

    11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
    zmagati v teku vincere nella corsa
    v vsakem pogledu in ogni caso

    12. (za izražanje istovetnosti) in:
    v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smehljati se v brado ridere dentro di sé
    pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
    pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
    pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
    pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
    pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
    pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
    pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
    pren. iti vase rientrare in sé
    evf. biti v letih essere in età avanzata
    v resnici in effetti
  • vbógajme

    A) adv. star. (zastonj, brezplačno) gratis:
    delati vbogajme lavorare gratis

    B) n inv. elemosina:
    dati vbogajme fare l'elemosina
  • vést1 (-í) f

    1. coscienza:
    delati po vesti fare, agire secondo coscienza
    očitek vesti scrupolo di coscienza
    pren. vest grize, peče, teži la coscienza rimorde
    imeti čisto, mirno vest avere la coscienza pulita, tranquilla
    imeti kosmato, slabo, težko vest avere la coscienza sporca

    2. imeti na vesti, ležati na vesti avere sulla coscienza, essere colpevole, responsabile:
    imeti na vesti krajo, požar essere colpevole di furto, di incendio
    imeti koga na vesti essere colpevole della morte di qcn.

    3. (v pred. rabi)
    biti vest, biti slaba vest essere la coscienza, la cattiva coscienza di qcn.

    4. pren.
    mirne vesti in coscienza, in tutta coscienza
    rel. izpraševanje vesti esame di coscienza
    pren. izprašati komu vest fare a qcn. un esame di coscienza
    jur. ugovor vesti obiezione di coscienza
  • véter (-tra) m vento; ekst. aria:
    veter piha, vleče il vento soffia, tira
    veter napenja jadra il vento gonfia le vele
    veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
    veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
    hoditi proti vetru andare contro vento
    zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
    jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
    nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
    blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
    hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
    severni veter tramontana
    južni veter austro
    vzhodni, zahodni veter levante, ponente
    krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
    čelni veter vento contrario
    astr. sončni veter vento solare
    geogr. pasatni veter aliseo
    kopni veter vento di terra
    morski veter vento, brezza di mare
    rafalni veter vento a raffiche
    vzgonski veter corrente ascendente
    anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
    konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
    jakost vetra forza del vento
    navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
    jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
    zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
    kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
    začel je pihati drug veter è cambiato il vento
    dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
    govoriti vetru, v veter parlare al deserto
    predati se vetru lasciarsi andare
    delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
    evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
    zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
    boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
    po vetru secondo il vento che tira
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • vnétost (-i) f zelo, ardore:
    delati v veliko vnetostjo lavorare con grande zelo
  • vòl (vôla) m

    1. bue (pl. buoi)
    vpreči vole attaccare i buoi (al carro)
    orati z voli arare coi buoi
    par volov paio di buoi
    delati, garati kot vol lavorare come un negro
    tepsti kot vola picchiare, bastonare qcn. selvaggiamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti lačen, da bi vola pojedel avere una fame da lupi
    pren. s parom volov me ne spraviš tja non ci vengo per tutto l'oro del mondo
    pog. žganje za vola ubiti un'acquavite forte da mettere a terra un toro

    2. pejor. (neumen človek) tonto, balordo, babbeo
  • vósek (-ska) m

    1. cera:
    delati, izločati vosek fare, secernere la cera
    čebelji vosek cera d'api
    naravni vosek cera naturale
    bled kot vosek pallido come la cera

    2. (tej snovi podobna snov) cera:
    pečatni vosek cera di Spagna, ceralacca

    3. kem.
    voski cere, ceridi
    geol. zemeljski vosek cera fossile, ozocerite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. postati mehak kot vosek diventare docile, duttile come la cera
    um. risba z voskom disegno in cera
  • vrág (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo:
    skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
    bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
    smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
    biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
    da bi te vrag! ti venga un colpo!
    tristo vragov! per mille diavoli!

    2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
    ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
    ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
    vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

    4. star. (sovražnik) nemico

    5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
    ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

    6. pog. (neprijetnost) guaio:
    to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
    boš že videl vraga! ti farò vedere io!

    7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
    vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

    8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
    kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

    9. pog. pren.
    poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

    10. (v medmetni rabi)
    vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
    kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
    vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
    vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
    ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
    pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
    pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
    pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
    biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
    iti k vragu andare al diavolo, in malora
    če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
    pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
    delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
    zool. morski vrag manta (Manta birostris)
    morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
    PREGOVORI:
    kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole
  • z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

    I. (z rodilnikom)

    1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
    pasti s strehe cadere dal tetto
    vstati s postelje scendere dal letto
    oditi z doma uscire di casa
    pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

    2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
    v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
    pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

    3. (za izražanje omejitve) da:
    z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

    4. (za izražanje izvora) da:
    bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje sredstva) con, da:
    umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
    kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

    2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
    jesti s tekom mangiare con appetito
    voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
    poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
    (v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

    3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
    dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
    živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

    4. (za izražanje druženja) con:
    priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
    iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

    5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
    deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
    trgovina z igračami negozio di giocattoli
    vreča z apnom sacco di calce
    jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

    6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
    novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
    brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
    s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

    7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
    zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
    novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
    besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
    vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
    evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
    pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
    pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
    pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
    pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
    pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
    pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
    pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
    knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
    te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
    pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
    pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
    pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
    pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
    soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
    pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
    biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
    šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
    šport. skok z mesta salto a pie' pari
    šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici
  • zalóga (-e) f

    1. scorta, riserva; provvista:
    delati, pripraviti, ustvariti si zalogo fare, preparare, creare scorte

    2. trg. assortimento, giacenza, stock; quantità; scorta:
    prodati celotno zalogo vendere l'intera giacenza
    zagotoviti si potrebno zalogo cementa assicurarsi la necessaria quantità, scorta di cemento

    3. zaloge riserve, risorse:
    svetovne zaloge nafte le riserve mondiali di petrolio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    trg. ne imeti izdelkov na zalogi non disporre di certi prodotti, non avere scorte di determinati prodotti
    mat. zaloga vrednosti insieme di valori
    zaloge živeža scorte di viveri
    zaloga kovčkov valigeria
    navt. zaloga vode acquata
  • zamórec (-rca) | -ka (-e) m, f pejor. (črnec, črnka) negro (-a), moro (-a):
    delati kot zamorec lavorare come un negro
    imeti koga za zamorca avere il proprio negro