Franja

Zadetki iskanja

  • stréha (-e) f

    1. grad. tetto:
    opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
    sleme strehe comignolo, linea di colmo
    dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
    šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
    hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
    poiskati si streho mettersi al riparo

    2. ekst. tetto, tettoia:
    streha avtomobila il tetto dell'automobile
    streha postaje la tettoia della stazione

    3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
    domača, rodna streha tetto natio, paterno
    ostati brez strehe restare senza tetto
    živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
    pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
    ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
    pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
    pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
    pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
    pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
    pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
    PREGOVORI:
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca
  • stréljati (-am) imperf.

    1. sparare, far fuoco; tirare:
    streljati v tarčo sparare a segno
    streljati v zrak sparare in aria
    streljati s slepimi naboji sparare con cartucce a salve
    streljati s šibrami sparare con pallini
    streljati v rafalih sparare a raffica
    streljati s fračo, z lokom tirare con la fionda, con l'arco
    tr. streljati talce fucilare gli ostaggi
    streljati na demonstrante sparare ai, far fuoco sui dimostranti
    streljati divjad sparare alla selvaggina
    streljati iz neposredne bližine sparare a bruciapelo
    streljati brez (predhodnega) opozorila sparare a vista
    streljati v glavo, v hrbet sparare alla testa, alle spalle
    šport. streljati leže, stoje sparare in posizione a terra, in posizione eretta

    2. pren.
    streljati z očmi, s pogledi lanciare occhiate furiose

    3. šport. tirare:
    streljati na gol, na koš tirare in rete, a canestro
  • ščèpec (-pca) m presa, pizzico (tudi pren.):
    pren. govorjenje brez ščepca soli un discorso insipido, stupido, vuoto
  • šè adv.

    1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
    zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

    2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
    predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
    kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

    3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
    povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

    4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
    še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
    še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

    5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
    tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
    natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

    6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
    do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

    7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
    še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

    8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
    še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

    9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
    nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

    10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
    vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

    11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
    še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

    12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
    čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

    13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
    pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

    14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
    naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
    kaj takega pa še ne cose da matti!
    o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
    to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
    ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
    ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
    hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
    spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
    pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
    spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
    imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
    še enkrat! bis!; ekst. da capo
    inter. še kako magari
    še kar discretamente
    še naprej ulteriormente
    jur. še nerešen sub iudice
    še neznan inedito
    knjiž. še ta hip immediatamente, subito
    še vedno tuttora
    še zdaleč ne affatto, punto
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta
  • števílo (-a) n

    1. numero, cifra:
    zapisati število z besedo, s številko scrivere il numero con la parola, con la cifra
    nizko, visoko število numero alto, basso; cifra alta, bassa
    okroglo število numero tondo
    magično število numero magico
    lingv. slovnično število numero grammaticale

    2. (količina, izražena s številko) numero:
    število naročnikov se je povečalo il numero degli abbonati è aumentato
    ugotoviti število preživelih accertare il numero dei sopravissuti
    nepregledno število gledalcev un numero grandissimo, una massa di spettatori
    bilo jih je brez števila erano una moltitudine
    število mrtvorojenih otrok natimortalità
    število obiskovalcev frequenza
    število točk punteggio
    biti zraven za število far numero

    3. mat.
    deliti, množiti, odštevati, seštevati števila dividere, moltiplicare, sottrarre, sommare numeri
    teorija števil teoria dei numeri
    algebraično število numero algebrico
    celo, decimalno število numero intero, decimale
    enomestno, dvomestno število numero di una, di due cifre
    imaginarno število numero immaginario
    iracionalno, racionalno število numero irrazionale, razionale
    kompleksno število numero complesso
    Ludolfovo število pi (π)
    naravno, relativno število numero naturale, relativo
    negativno, pozitivno število numero negativo, positivo
    periodično število numero periodico

    4. kem.
    atomsko število numero atomico
    fiz. kvantno število numero quantico
    Machovo število numero di Mach
    masno število numero di massa
    teh. oktansko število numero di ottani
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito
  • temperamènt (-ênta) m

    1. temperamento:
    umirjen, živahen temperament temperamento calmo, vivace

    2. temperamento, carattere, indole, natura:
    igralec brez temperamenta attore senza temperamento
  • téža (-e) f

    1. peso (tudi ekst.); onere:
    snov ima prostornino in težo la materia ha un volume e un peso
    veje so se pripogibale pod težo plodov i rami si chinavano sotto il peso dei frutti
    bruto, neto teža peso lordo, peso netto
    pren. teža odgovornosti il peso della responsabilità

    2. (težavnost) gravosità, gravezza, difficoltà; peso:
    lajšati komu težo življenja alleviare a qcn. il peso della vita

    3. (velikost, stopnja) grado, gravità:
    ugotoviti težo poškodbe accertare la gravità della lesione

    4. pren. (največji del odgovornosti) peso, responsabilità:
    prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve assumersi il peso della storica decisione

    5. pren. (vrednost, tehtnost) importanza, valore, peso:
    taki dokazi so brez teže dati così sono privi di valore

    6. fiz. forza di gravità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nositi glavno težo dela sostenere il peso principale del lavoro
    nesreča ji z vso težo leži na duši la disgrazia le pesa molto
    evf. rešiti se zemeljske teže morire, spirare
    nase vzeti težo dejanja assumersi la responsabilità dell'azione
    vreči z ramen težo dneva togliersi, levarsi di dosso il peso delle preoccupazioni quotidiane
    zapustiti domovino pod težo razmer lasciare la patria a causa della situazione insostenibile
    bibl. dovolj je dnevu lastna teža il peso quotidiano basta e avanza
    žel. adhezijska teža peso aderente
    kem. atomska teža peso atomico
    teh. dopustna teža, lastna teža (vozila) peso consentito, peso proprio
    agr. hektolitrska teža žita peso di un ettolitro di grano
    klavna teža peso morto
    grad. koristna teža peso utile
    fiz. specifična teža peso specifico
  • težáva (-e) f difficoltà; problema; ekst. guaio, impiccio, disturbo:
    bolnik ima težave v želodcu, z jetri il malato ha disturbi allo stomaco, al fegato
    poklicne, zdravstvene težave problemi di lavoro, di salute
    zabresti v težave, znajti se v težavah trovarsi nei guai
    izvleči iz težav trarre d'impaccio
    brez težave senza difficoltà
    s težavo a fatica, a stento, con grande sforzo
    v tem je težava qui sta il busillis, questo è il difficile
    težava je v tem, da ... il brutto è che...
    težava šele pride il peggio ha ancora da venire
    imeti težave z zakonom avere noie con la legge
    pog. z otroki so težave i bambini procurano grattacapi
    z vodo so težave c'è mancanza, penuria d'acqua
    jezik mu dela težave non sa bene la lingua, mastica maluccio la lingua
    imeti težave s spanjem dormire male
    pren. imeti srčne težave essere innamorati
  • (têbe) pron.

    1. tu (te, ti):
    ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
    ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
    uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
    brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
    zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te

    2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
    samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!

    3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
    on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini

    4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
    to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro

    5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
    to ti je dekle! che ragazza!
    to ti je bil razgled! che magnifica veduta!

    6. (v svojilni rabi, tvoj)
    ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
    tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
    ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
    pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
    pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
    biti na ti s kom dare del tu a qcn.
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
  • tožník (-a) | -íca (-e) m, f

    1. accusatore (-trice)

    2. jur. attore, attrice
    PREGOVORI:
    brez tožnika ni razsodnika senza querelante non c'è giudicante
  • usmíljenje (-a) n pietà, compassione; misericordia:
    čutiti usmiljenje provare pietà, aver compassione
    izkazovati usmiljenje mostrare compassione, essere pietoso
    prositi usmiljenja chiedere pietà
    ne poznati usmiljenja non conoscere pietà, essere spietato
    izkoriščati brez usmiljenja sfruttare spietatamente
    pren. našli so ga v usmiljenja vrednem stanju fu trovato in uno stato compassionevole
  • utéha (-e) f conforto, consolazione:
    reči nekaj besed v uteho dire qualche parola di consolazione
    mati je jokala brez utehe la madre piangeva sconsolata
  • véza (-e) f žarg. collegamento; pren. contatto, entratura; žel. coincidenza:
    (pri telefoniranju) veza je prekinjena il collegamento, la linea è interrotta
    vlak ima slabe zveze il treno non ha buone coincidenze
    imeti dobre zveze avere buoni contatti, buone entrature
    kaj dobiti po zvezah ottenere qcs. grazie ai buoni contatti
    žarg. ne imeti o čem blage veze non avere la più pallida idea di qcs.
    govoriti brez zveze parlare senza capo né coda
    kaj narediti kar tako, brez veze fare qcs. senza intenzioni serie, avventatamente
  • vónj (-a) m odore; pren. sentore, indizio:
    dajati, oddajati vonj emanare un odore
    vonj udarja v nos l'odore dà al naso
    prijeten, neprijeten vonj buon odore, cattivo odore
    vonj po plesnobi odore di muffa
    plin brez vonja gas inodore
    vonj po ocvrtem fritto, odore di cibi fritti
    vonj po ožganem bruciaticcio, odore di cose bruciate
  • vrábec (-bca) m

    1. zool. passero (Passer Italiae):
    domači vrabec passero domestico (Passer domesticus)
    poljski vrabec passero mattugio (Passer montanus)
    vrabci čivkajo, ščebetajo i passeri cinguettano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. počutiti se brez skrbi kot vrabec v prosu vivere senza pensieri, stare come un papa
    pren. o tem čivkajo že vrabci (na strehi) è universalemnte noto, è di dominio pubblico, è risaputo
    PREGOVORI:
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano

    2. inter. perbacco; diavolo; caspita:
    kako, vrabca, se je že pisal come diavolo si chiamava?!
    glej ga (no) vrabca caspita!
  • vréči (vŕžem)

    A) perf.

    1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
    vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
    silovito vreči scagliare, lanciare
    vreči proč buttar via
    vreči kovanec gettare la moneta
    vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
    vreči kocko gettare il dado
    vreči orožje gettare le armi
    vreči sidro gettare l'ancora
    šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
    vreči s sebe (konj) disarcionare
    vreči na obalo gettare sulla riva
    vreči bombe lanciare bombe
    vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
    pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle

    2.
    vreči nazaj gettare indietro
    pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
    božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico

    3.
    vreči na tla gettare a terra
    vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)

    4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
    vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
    vreči koga na cesto gettare sul lastrico

    5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
    vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline

    6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
    usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)

    7.
    vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata

    8.
    vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
    vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
    vreči iz sebe esplodere, sbottare
    vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie

    9.
    vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
    vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
    impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato

    10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
    kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
    glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
    nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
    pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
    vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
    pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
    vreči poljubček mandare un bacino
    pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
    pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
    pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
    pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
    vreči vlado abbattere il governo
    vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
    vreči iz postelje gettare dal letto
    vreči iz službe licenziare
    vreči iz spanja svegliare
    vreči iz tira sconvolgere, turbare
    vreči s prestola detronizzare
    pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
    publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
    pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
    vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
    vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
    vreči v ječo gettare in prigione
    vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
    pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
    vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
    vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
    pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
    pog. vreči čez vomitare
    kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
    bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
    vreči iz stanovanja sfrattare
    vreči na tla abbattere, atterrare
    vreči nazaj rilanciare
    vreči s tečajev scardinare

    B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.

    1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
    vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse

    2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
    vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico

    3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
    vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
    vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
    vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
    vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
    vrgel se je po očetu è suo padre sputato
  • vrédnost (-i) f

    1. valore:
    prodati blago v vrednosti več milijonov vendere merce del valore di vari milioni
    kalorična vrednost hrane valore calorico del cibo

    2. valore, qualità:
    biološka vrednost beljakovin valore biologico delle proteine
    estetska vrednost izdelka qualità estetica del prodotto

    3. (vrednota) valore:
    dobrota, lepota in druge vrednosti la bontà, la bellezza e gli altri valori

    4. ekon. valore:
    nominalna, realna vrednost valore nominale, reale
    dodana vrednost valore aggiunto
    menjalna vrednost valore di scambio
    presežna vrednost plusvalore
    tržna vrednost valore di mercato

    5. (značilnost glede na število enot) valore:
    vrednost temperature, tlaka valore della temperatura, della pressione
    maksimalne, minimalne vrednosti valori massimi, minimi
    mat. absolutna vrednost valore assoluto
    funkcijska, mestna, srednja, številčna vrednost valore funzionale, posizionale, medio, numerico
    lingv. glasovna vrednost (črke) valore fonico
    kurilna vrednost valore calorifico
    muz. notna vrednost valore della nota
    pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore
  • vsákršen (-šna -o) adj. di sorta, di ogni sorta; qualsiasi; il più diverso; (v negat. pomenu) alcuno:
    sposoben je za vsakršno opravilo è capace di svolgere qualsiasi lavoro, i più diversi lavori
    biti brez vsakršnih izkušenj essere senza esperienza alcuna
    nakupiti vsakršno blago acquistare la roba più diversa
  • vzdržáti (-ím)

    A) perf.

    1. tenere, sostenere, reggere; avere la portata:
    led je vzdržal, čeprav ni bil debel il ghiaccio ha tenuto, benché non di grande spessore
    most vzdrži pet ton il ponte ha una portata di cinque tonnellate

    2. sopportare, reggere:
    ne vzdržati napora non reggere alla fatica

    3. resistere:
    ponesrečenci so vzdržali brez hrane cel teden i superstiti resistettero senza cibo un'intera settimana

    4. sostenere; tener testa a:
    podjetje je vzdržalo konkurenco l'azienda ha tenuto testa alla concorrenza
    polk je vzdržal sovražnikov napad il reggimento ha sostenuto l'attacco nemico

    5. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
    rastlina vzdrži na prostem samo v toplih krajih la pianta resiste all'aperto soltanto nelle zone calde

    6. (biti sposoben premagati željo) resistere:
    brez cigaret ni vzdržal en sam dan non ha resistito un solo giorno senza le sigarette

    7. resistere, durare:
    stroj bo vzdržal še nekaj let la macchina durerà ancora qualche anno
    stara oblika je še dolgo vzdržala la vecchia forma si è mantenuta, ha resistito a lungo
    tako pisanje ne vzdrži kritike una scrittura che non regge alla critica
    vdržati primerjavo s čim essere pari a, reggere il confronto con
    ne vzdržati pogleda nekoga abbassare gli occhi, non poter guardare qcn.
    ne vzdržati dolgo v zakonu separarsi presto

    B) vzdržáti se (-ím se) perf. refl.

    1. astenersi, guardarsi da; evitare:
    vzdržati se kajenja astenersi dal fumare

    2. trattenersi:
    vzdržati se smeha trattenersi dal ridere

    3. tenersi, resistere; sopravvivere:
    s težavo se je vzdržal v vodi aveva difficoltà a tenersi a galla nell'acqua
    brez gospodaskega napredka se narod ne bo vzdržal senza progresso economico la nazione non sopravviverà