stréha (-e) f
1. grad. tetto:
opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
sleme strehe comignolo, linea di colmo
dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
poiskati si streho mettersi al riparo
2. ekst. tetto, tettoia:
streha avtomobila il tetto dell'automobile
streha postaje la tettoia della stazione
3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
domača, rodna streha tetto natio, paterno
ostati brez strehe restare senza tetto
živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
PREGOVORI:
bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca
Zadetki iskanja
- stréljati (-am) imperf.
1. sparare, far fuoco; tirare:
streljati v tarčo sparare a segno
streljati v zrak sparare in aria
streljati s slepimi naboji sparare con cartucce a salve
streljati s šibrami sparare con pallini
streljati v rafalih sparare a raffica
streljati s fračo, z lokom tirare con la fionda, con l'arco
tr. streljati talce fucilare gli ostaggi
streljati na demonstrante sparare ai, far fuoco sui dimostranti
streljati divjad sparare alla selvaggina
streljati iz neposredne bližine sparare a bruciapelo
streljati brez (predhodnega) opozorila sparare a vista
streljati v glavo, v hrbet sparare alla testa, alle spalle
šport. streljati leže, stoje sparare in posizione a terra, in posizione eretta
2. pren.
streljati z očmi, s pogledi lanciare occhiate furiose
3. šport. tirare:
streljati na gol, na koš tirare in rete, a canestro - ščèpec (-pca) m presa, pizzico (tudi pren.):
pren. govorjenje brez ščepca soli un discorso insipido, stupido, vuoto - šè adv.
1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora
2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste
3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora
4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni
5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!
6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo
7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti
8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica
9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora
10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso
11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni
12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove
13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo
14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta - števílo (-a) n
1. numero, cifra:
zapisati število z besedo, s številko scrivere il numero con la parola, con la cifra
nizko, visoko število numero alto, basso; cifra alta, bassa
okroglo število numero tondo
magično število numero magico
lingv. slovnično število numero grammaticale
2. (količina, izražena s številko) numero:
število naročnikov se je povečalo il numero degli abbonati è aumentato
ugotoviti število preživelih accertare il numero dei sopravissuti
nepregledno število gledalcev un numero grandissimo, una massa di spettatori
bilo jih je brez števila erano una moltitudine
število mrtvorojenih otrok natimortalità
število obiskovalcev frequenza
število točk punteggio
biti zraven za število far numero
3. mat.
deliti, množiti, odštevati, seštevati števila dividere, moltiplicare, sottrarre, sommare numeri
teorija števil teoria dei numeri
algebraično število numero algebrico
celo, decimalno število numero intero, decimale
enomestno, dvomestno število numero di una, di due cifre
imaginarno število numero immaginario
iracionalno, racionalno število numero irrazionale, razionale
kompleksno število numero complesso
Ludolfovo število pi (π)
naravno, relativno število numero naturale, relativo
negativno, pozitivno število numero negativo, positivo
periodično število numero periodico
4. kem.
atomsko število numero atomico
fiz. kvantno število numero quantico
Machovo število numero di Mach
masno število numero di massa
teh. oktansko število numero di ottani - tá (tá tó) pron.
I. (v pridevniški rabi)
1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?
2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime
3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano
4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo
5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo
6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale
7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!
II. (v samostalniški rabi)
1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)
2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare
3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo
4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato
5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione
6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo
7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno
8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina
9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani
10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti
11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente
12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente
III. (v vezniški rabi)
1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare
2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia
3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto
4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani
5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio
6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo
7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito - temperamènt (-ênta) m
1. temperamento:
umirjen, živahen temperament temperamento calmo, vivace
2. temperamento, carattere, indole, natura:
igralec brez temperamenta attore senza temperamento - téža (-e) f
1. peso (tudi ekst.); onere:
snov ima prostornino in težo la materia ha un volume e un peso
veje so se pripogibale pod težo plodov i rami si chinavano sotto il peso dei frutti
bruto, neto teža peso lordo, peso netto
pren. teža odgovornosti il peso della responsabilità
2. (težavnost) gravosità, gravezza, difficoltà; peso:
lajšati komu težo življenja alleviare a qcn. il peso della vita
3. (velikost, stopnja) grado, gravità:
ugotoviti težo poškodbe accertare la gravità della lesione
4. pren. (največji del odgovornosti) peso, responsabilità:
prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve assumersi il peso della storica decisione
5. pren. (vrednost, tehtnost) importanza, valore, peso:
taki dokazi so brez teže dati così sono privi di valore
6. fiz. forza di gravità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nositi glavno težo dela sostenere il peso principale del lavoro
nesreča ji z vso težo leži na duši la disgrazia le pesa molto
evf. rešiti se zemeljske teže morire, spirare
nase vzeti težo dejanja assumersi la responsabilità dell'azione
vreči z ramen težo dneva togliersi, levarsi di dosso il peso delle preoccupazioni quotidiane
zapustiti domovino pod težo razmer lasciare la patria a causa della situazione insostenibile
bibl. dovolj je dnevu lastna teža il peso quotidiano basta e avanza
žel. adhezijska teža peso aderente
kem. atomska teža peso atomico
teh. dopustna teža, lastna teža (vozila) peso consentito, peso proprio
agr. hektolitrska teža žita peso di un ettolitro di grano
klavna teža peso morto
grad. koristna teža peso utile
fiz. specifična teža peso specifico - težáva (-e) f difficoltà; problema; ekst. guaio, impiccio, disturbo:
bolnik ima težave v želodcu, z jetri il malato ha disturbi allo stomaco, al fegato
poklicne, zdravstvene težave problemi di lavoro, di salute
zabresti v težave, znajti se v težavah trovarsi nei guai
izvleči iz težav trarre d'impaccio
brez težave senza difficoltà
s težavo a fatica, a stento, con grande sforzo
v tem je težava qui sta il busillis, questo è il difficile
težava je v tem, da ... il brutto è che...
težava šele pride il peggio ha ancora da venire
imeti težave z zakonom avere noie con la legge
pog. z otroki so težave i bambini procurano grattacapi
z vodo so težave c'è mancanza, penuria d'acqua
jezik mu dela težave non sa bene la lingua, mastica maluccio la lingua
imeti težave s spanjem dormire male
pren. imeti srčne težave essere innamorati - tí (têbe) pron.
1. tu (te, ti):
ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te
2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!
3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini
4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro
5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
to ti je dekle! che ragazza!
to ti je bil razgled! che magnifica veduta!
6. (v svojilni rabi, tvoj)
ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
biti na ti s kom dare del tu a qcn.
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te - tožník (-a) | -íca (-e) m, f
1. accusatore (-trice)
2. jur. attore, attrice
PREGOVORI:
brez tožnika ni razsodnika senza querelante non c'è giudicante - usmíljenje (-a) n pietà, compassione; misericordia:
čutiti usmiljenje provare pietà, aver compassione
izkazovati usmiljenje mostrare compassione, essere pietoso
prositi usmiljenja chiedere pietà
ne poznati usmiljenja non conoscere pietà, essere spietato
izkoriščati brez usmiljenja sfruttare spietatamente
pren. našli so ga v usmiljenja vrednem stanju fu trovato in uno stato compassionevole - utéha (-e) f conforto, consolazione:
reči nekaj besed v uteho dire qualche parola di consolazione
mati je jokala brez utehe la madre piangeva sconsolata - véza (-e) f žarg. collegamento; pren. contatto, entratura; žel. coincidenza:
(pri telefoniranju) veza je prekinjena il collegamento, la linea è interrotta
vlak ima slabe zveze il treno non ha buone coincidenze
imeti dobre zveze avere buoni contatti, buone entrature
kaj dobiti po zvezah ottenere qcs. grazie ai buoni contatti
žarg. ne imeti o čem blage veze non avere la più pallida idea di qcs.
govoriti brez zveze parlare senza capo né coda
kaj narediti kar tako, brez veze fare qcs. senza intenzioni serie, avventatamente - vónj (-a) m odore; pren. sentore, indizio:
dajati, oddajati vonj emanare un odore
vonj udarja v nos l'odore dà al naso
prijeten, neprijeten vonj buon odore, cattivo odore
vonj po plesnobi odore di muffa
plin brez vonja gas inodore
vonj po ocvrtem fritto, odore di cibi fritti
vonj po ožganem bruciaticcio, odore di cose bruciate - vrábec (-bca) m
1. zool. passero (Passer Italiae):
domači vrabec passero domestico (Passer domesticus)
poljski vrabec passero mattugio (Passer montanus)
vrabci čivkajo, ščebetajo i passeri cinguettano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. počutiti se brez skrbi kot vrabec v prosu vivere senza pensieri, stare come un papa
pren. o tem čivkajo že vrabci (na strehi) è universalemnte noto, è di dominio pubblico, è risaputo
PREGOVORI:
bolje vrabec v roki kot golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano
2. inter. perbacco; diavolo; caspita:
kako, vrabca, se je že pisal come diavolo si chiamava?!
glej ga (no) vrabca caspita! - vréči (vŕžem)
A) perf.
1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
silovito vreči scagliare, lanciare
vreči proč buttar via
vreči kovanec gettare la moneta
vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
vreči kocko gettare il dado
vreči orožje gettare le armi
vreči sidro gettare l'ancora
šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
vreči s sebe (konj) disarcionare
vreči na obalo gettare sulla riva
vreči bombe lanciare bombe
vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle
2.
vreči nazaj gettare indietro
pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico
3.
vreči na tla gettare a terra
vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)
4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
vreči koga na cesto gettare sul lastrico
5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline
6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)
7.
vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata
8.
vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
vreči iz sebe esplodere, sbottare
vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie
9.
vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato
10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
vreči poljubček mandare un bacino
pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
vreči vlado abbattere il governo
vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
vreči iz postelje gettare dal letto
vreči iz službe licenziare
vreči iz spanja svegliare
vreči iz tira sconvolgere, turbare
vreči s prestola detronizzare
pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
vreči v ječo gettare in prigione
vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
pog. vreči čez vomitare
kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
vreči iz stanovanja sfrattare
vreči na tla abbattere, atterrare
vreči nazaj rilanciare
vreči s tečajev scardinare
B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.
1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse
2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico
3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
vrgel se je po očetu è suo padre sputato - vrédnost (-i) f
1. valore:
prodati blago v vrednosti več milijonov vendere merce del valore di vari milioni
kalorična vrednost hrane valore calorico del cibo
2. valore, qualità:
biološka vrednost beljakovin valore biologico delle proteine
estetska vrednost izdelka qualità estetica del prodotto
3. (vrednota) valore:
dobrota, lepota in druge vrednosti la bontà, la bellezza e gli altri valori
4. ekon. valore:
nominalna, realna vrednost valore nominale, reale
dodana vrednost valore aggiunto
menjalna vrednost valore di scambio
presežna vrednost plusvalore
tržna vrednost valore di mercato
5. (značilnost glede na število enot) valore:
vrednost temperature, tlaka valore della temperatura, della pressione
maksimalne, minimalne vrednosti valori massimi, minimi
mat. absolutna vrednost valore assoluto
funkcijska, mestna, srednja, številčna vrednost valore funzionale, posizionale, medio, numerico
lingv. glasovna vrednost (črke) valore fonico
kurilna vrednost valore calorifico
muz. notna vrednost valore della nota
pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore - vsákršen (-šna -o) adj. di sorta, di ogni sorta; qualsiasi; il più diverso; (v negat. pomenu) alcuno:
sposoben je za vsakršno opravilo è capace di svolgere qualsiasi lavoro, i più diversi lavori
biti brez vsakršnih izkušenj essere senza esperienza alcuna
nakupiti vsakršno blago acquistare la roba più diversa - vzdržáti (-ím)
A) perf.
1. tenere, sostenere, reggere; avere la portata:
led je vzdržal, čeprav ni bil debel il ghiaccio ha tenuto, benché non di grande spessore
most vzdrži pet ton il ponte ha una portata di cinque tonnellate
2. sopportare, reggere:
ne vzdržati napora non reggere alla fatica
3. resistere:
ponesrečenci so vzdržali brez hrane cel teden i superstiti resistettero senza cibo un'intera settimana
4. sostenere; tener testa a:
podjetje je vzdržalo konkurenco l'azienda ha tenuto testa alla concorrenza
polk je vzdržal sovražnikov napad il reggimento ha sostenuto l'attacco nemico
5. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
rastlina vzdrži na prostem samo v toplih krajih la pianta resiste all'aperto soltanto nelle zone calde
6. (biti sposoben premagati željo) resistere:
brez cigaret ni vzdržal en sam dan non ha resistito un solo giorno senza le sigarette
7. resistere, durare:
stroj bo vzdržal še nekaj let la macchina durerà ancora qualche anno
stara oblika je še dolgo vzdržala la vecchia forma si è mantenuta, ha resistito a lungo
tako pisanje ne vzdrži kritike una scrittura che non regge alla critica
vdržati primerjavo s čim essere pari a, reggere il confronto con
ne vzdržati pogleda nekoga abbassare gli occhi, non poter guardare qcn.
ne vzdržati dolgo v zakonu separarsi presto
B) vzdržáti se (-ím se) perf. refl.
1. astenersi, guardarsi da; evitare:
vzdržati se kajenja astenersi dal fumare
2. trattenersi:
vzdržati se smeha trattenersi dal ridere
3. tenersi, resistere; sopravvivere:
s težavo se je vzdržal v vodi aveva difficoltà a tenersi a galla nell'acqua
brez gospodaskega napredka se narod ne bo vzdržal senza progresso economico la nazione non sopravviverà