Franja

Zadetki iskanja

  • nobèn | nobèden (nobêna -o) adj.; pron.

    1. (v nikalnih stavkih) nessuno:
    nobeden ga ne pozna non lo conosce nessuno

    2. (v nikalnih stavkih v prilastkovi rabi) nessuno, alcuno:
    nobene skrbi nima non ha alcuna preoccupazione
    na noben način in nessun modo

    3. brez nobenega nareč. nessuno, alcuno:
    obsodili so ga brez nobenega dokaza è stato condannato senza alcuna prova
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tega ne bom storil za nobeno ceno non lo farò per tutto l'oro del mondo
    pren. tehtnica se še ni nagnila na nobeno stran non è ancora chiaro, non si è ancora deciso
    pren. nobene ni črhnil non ha detto parola, non ha aperto bocca
    pren. nobene ne ostati dolžan rispondere per le rime
    PREGOVORI:
    minuta zamujena ne vrne se nobena il tempo opportuno viene una volta sola
    eden ni nobeden uno è nessuno
  • nóč (-í) f

    1. notte; nottata:
    noč se dela si fa notte
    noč lega, pada, se spušča annotta
    prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
    dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
    v varstvu noči col favore delle tenebre
    biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
    biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
    delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
    čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
    pod noč a notte
    prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
    lahko noč! buona notte!

    2. pren. notte:
    noč srednjega veka la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati noč in dan lavorare giorno e notte
    imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
    pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
    zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
    evf. hčere, prijateljice noči prostitute
    geogr. bele noči notti bianche
    božična, sveta noč notte di Natale
    bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
    kresna noč solstizio d'estate
    polarna noč notte polare
    poročna noč notte nuziale
    hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
    hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
    rel. velika noč Pasqua
    pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
    PREGOVORI:
    noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
    nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)
  • nóht (-a) m unghia:
    barvati si, lakirati nohte smaltare le unghie
    gristi, striči nohte mangiarsi, tagliare le unghie
    pren. iti komu za nohte non sapere a che santo votarsi
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente
  • nôrec (-rca) m

    1. matto, pazzo, folle:
    saj nisem norec, da bi šel non ci vado, fossi matto!

    2. pren. (kdor v ravnanju pretirava) pazzo, forsennato:
    ta norec dela ves dan il forsennato lavora tutto il giorno

    3. metal. maglio; (za zabijanje pilotov) mazzapicchio, mazzeranga

    4. (zatič pri verigi) spina, perno (della catena)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    briti norce iz koga, s kom; delati se norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    imeti koga za norca prendere in giro, ingannare, fregare qcn.
    drveti kot norec correre come un pazzo
    dvorni norec buffone di corte
    šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar Dio conceda ai matti il senno, a me i soldi
    PREGOVORI:
    en norec deset drugih naredi un pazzo ne fa cento
  • noréti (-ím) imperf.

    1. dare segni di pazzia, di squilibrio; impazzire:
    ekst. to bo norel, ko bo zvedel quando lo saprà prenderà un'arrabbiatura

    2. pren. folleggiare, impazzare

    3. pren. impazzire, andare pazzo:
    noreti od veselja impazzire di gioia
    noreti za kom andare pazzo per qcn.

    4. correre (all'impazzata):
    ne nori non correre troppo, va' piano
    pren. ne nori non dire bestialità
  • nós (-a) m

    1. naso:
    dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
    grški, orlovski nos naso greco, aquilino
    dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
    s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
    obrisati si nos pulirsi il naso
    vihati nos arricciare, torcere il naso

    2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
    imeti dober nos avere buon naso

    3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
    nos nakovala corno
    avtomobilski nos muso dell'automobile
    nos aviona muso dell'aereo
    ladijski nos prua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nos mu cvete ha il naso rosso
    nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
    ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    vihati nos nad čim torcere il naso
    v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
    vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
    ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
    nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
    odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
    dati jih komu pod nos cantargliene
    dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
    pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
    bosti v nos sentire pizzicore al naso
    iti v nos sentirsi offeso
    potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
    videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
    dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
    biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
    obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
    zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
    iti za nosom andare a (lume di) naso
    oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso
  • nosíti (-im)

    A) imperf.

    1. portare:
    nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
    nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
    nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
    nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

    2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
    veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
    avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

    3. (iti komu povedat) portare:
    nositi vesele novice portare buone notizie

    4. (povzročiti zadrževanje) portare:
    kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

    5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
    bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

    6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
    trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
    to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

    7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
    nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
    nositi lasuljo portare la parrucca
    nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

    8. (imeti) portare, avere:
    nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
    nositi denar pri sebi avere denaro

    9.
    nositi odgovornost za essere responsabile di
    nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

    10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
    nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
    nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

    11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
    ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
    noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
    šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
    nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
    ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
    nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nositi glavo pokonci camminare a testa alta
    iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
    nositi očetovo ime portare il nome del padre
    nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    pren. nositi roge portare le corna
    stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
    pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
    nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
    nositi vse komu na nos spiattellare tutto
    nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
    nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
    nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
    teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
    laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
    nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

    B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

    1. portarsi, incedere

    2. spostarsi; diffondersi

    3. comportarsi:
    nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

    4. vestirsi:
    nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

    5.
    dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi
  • nótranji (-a -e) adj.

    1. interno, interiore:
    notranje plasti strati interiori
    notranja oprema arredamento interno

    2. (ki poteka znotraj države) interno:
    notranje tržišče mercato interno
    ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni

    3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
    notranje življenje vita interiore

    4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. notranja energija energia interna
    ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
    med. notranja krvavitev emorragia interna
    lit. notranja rima rima al mezzo
    notranje dihanje respirazione interna
    fiziol. notranje izločanje secrezione interna
    notranje morje mare interiore
    ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
    mat. notranji kot angolo interno
    lit. notranji monolog monologo interiore
    anat. notranji organi organi interni
    notranji zajedavec parassita interno
    lingv. notranji predmet oggetto interiore
    avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
    zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
    anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
    notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
    anat. notranja nosna odprtina coana
    grad. notranja obloga lambrì
    zool. notranja ovojnica zarodka amnio
    anat. notranja plast žile intima
    navt. notranja prečka trinchettina
    lit. notranja rima rimalmezzo
    obl. notranja stran kožuha interno
    notranja vrata bussola
    polit. notranje zadeve interno, interni
    anat. notranje uho labirinto
    bot. notranji belkasti sloj albedine
    arhit. notranji lok sottarco, intradosso
    strojn. notranji navoj madrevite
    notranji podplat tramezza
    film. notranji posnetki interno, interni
    notranji šiv basta
  • nótri adv. (per lo stato in logo) ➞ noter

    1. (izraža stanje v zaprtem prostoru) dentro:
    ostali smo zunaj, notri je zadušljivo siamo rimasti fuori perché dentro si soffoca
    pog. biti notri essere nei pasticci, nei guai
    biti (več let)
    notri essere in prigione, in gattabuia
    nekaj notri mi pravi, da ga ne bom več videl qualcosa dentro mi dice, ho il presentimento che non lo rivedrò mai più

    2. notri iz (prav, čisto) proprio da:
    volkovi so prihajali notri iz kočevskih gozdov i lupi venivano proprio dalle foreste di Kočevje
  • núja (-e) f

    1. (sila, potreba) urgenza, necessità, bisogno:
    brez nuje ne hodi ven se non c'è bisogno, non uscire

    2. (nujnost) premura
  • nürnberški (-a -o) adj. geogr. di Norimberga:
    hist. nürnberški proces processo di Norimberga
    šalj. nürnberškega lijaka ni alla scienza non portano scorciatoie
  • ó2 inter. (izraža čustveno prizadetost)
    o jaz norec, pozabil sem zapreti stupido che non sono altro, avevo dimenticato di chiudere
  • ò inter. (izraža ravnodušno prepričanje, zavrnitev) su, suvvia; ma; allora:
    o, ga bo že minilo ma gli passerà
    o, beži, beži, saj ni hudega su, suvvia, non è niente di grave
  • obésiti (-im) | obéšati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. appendere; affiggere; sciorinare:
    obesiti sliko appendere il quadro
    zopet obesiti riappendere
    obesiti perilo sciorinare la biancheria
    obesiti plakat affiggere un manifesto

    2. impiccare

    3. pren. addossare, accollare, imporre (un lavoro, una fatica); appioppare, rifilare (una merce scadente); affibbiare, ascrivere (la responsabilità di qcs.)

    4. pren. rifilare (menzogne)

    5. nareč. (povesiti) chinare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obesiti na klin rokavice, študij appendere al chiodo i guantoni, gli studi
    obesiti na vrat accollare (un onere) a
    obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
    obešati na veliki zvon strombazzare ai quattro venti
    obesiti slušalko riappendere, riattaccare
    pren. obesiti talar na kljuko gettare la tonaca alle ortiche
    obesiti zastavo na drog inastare la bandiera
    trg. obešati listek s ceno prezzare
    obešati na veliki zvon sbandierare; propalare

    B) obésiti se (-im se) | obéšati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. appendersi, attaccarsi; (narediti samomor) impiccarsi

    2. pejor. attaccarsi, appiccicarsi:
    obesiti se na innamorarsi di, sposare uno

    3. obesiti, obešati se na (besedo) cercare appigli in; pren.
    obešati se na vsakega dedca rincorrere ogni maschio
    obešati se kot klop na appiccicarsi, attaccarsi a qcn. come una sanguisuga
    obesiti se komu na vrat sollecitare, cercare insistentemente l'appoggio di
    PREGOVORI:
    zastonj se še pes ne obesi per niente non canta il cieco
  • obnemógel (-gla -o) adj.

    1. sfinito, esausto, spossato:
    tako je obnemogel, da ne more več hoditi si è ridotto a non poter più camminare

    2. pren. impotente:
    obnemogla jeza rabbia impotente
  • obráčati (-am) | obrníti (-em)

    A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
    obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
    obračati seno voltare il fieno
    obrniti suknjič rivoltare una giacca
    obračati zemljo rivoltare la terra
    obračati liste v knjigi voltare le pagine
    obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
    obračati besede travisare le parole
    obračati želodec stomacare
    znati obračati denar saperci fare coi soldi
    pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
    obračati oči girare gli occhi
    obračati pero scrivere
    obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
    obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
    obračati plašč po vetru voltare gabbana
    ekon. obračati denar far circolare il denaro
    dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
    kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
    vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
    kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
    pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
    pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
    obrniti orožje proti komu cambiar fronte
    obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
    svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
    obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
    PREGOVORI:
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

    B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. cambiare, mutare:
    vreme se obrača il tempo sta cambiando

    2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

    3. pren. muoversi:
    obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
    želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
    pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
    pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
    leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
    pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
    kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
    obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
    obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
    obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
    pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata
  • obràz (-áza) m

    1. faccia, viso, volto:
    suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
    bled obraz volto pallido
    grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

    2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
    kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
    boječ, plah obraz volto timido
    hud, jezen obraz volto adirato
    nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

    3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
    pokazati na obrazu far sembiante di
    Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
    obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
    obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
    obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
    delati obraze fare smorfie
    delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
    pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
    lagati v obraz mentire spudoratamente
    metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
    pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
    ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
    v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
    kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
    zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
    soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
    človek z dvema obrazoma persona ambigua
    med. hipokratični obraz facies ippocratica
  • obrestováti (-újem)

    A) imperf. dare a interesse; pagare gli interessi

    B) obrestováti se (-újem se) imperf. refl. fruttare interessi; pren. convenire, essere vantaggioso, valere la pena; abs. pagare:
    dogovor med strankama se ni obrestoval l'accordo fra i due partiti non ha pagato
  • obrodíti (-ím) perf. dare frutti, fruttare, fruttificare, produrre, rendere:
    krompir je letos dobro obrodil il raccolto delle patate quest'anno è stato abbondante
    pren. prizadevanja niso obrodila sadu gli sforzi sono stati vani, non hanno dato frutto