Franja

Zadetki iskanja

  • grísti (grízem) imperf.

    1. mordere, rodere; masticare, rosicchiare:
    težko grize, ker ima slabe zobe mastica male perché ha i denti cattivi
    ni vedel, kaj bi napisal, in je grizel svinčnik non sapendo cosa scrivere rosicchiava la matita

    2. mordere, (pikati) pungere

    3. pog. (vznemirjati, mučiti) tormentare, crucciare, rimordere:
    grize ga ljubosumnost è tormentato dalla gelosia
    vest ga grize gli rimorde la coscienza

    4. pren. gristi (se) (prodirati v kaj trdega, s težavo prodirati) penetrare; inerpicarsi:
    voda grize v živo skalo l'acqua penetra nella roccia viva
    tovornjak se je grizel v klanec l'autocarro si inerpicava per la salita
    pren. gristi besede rivoltolare le parole
    pren. gristi kolena inerpicarsi con le mani e coi piedi
    PREGOVORI:
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
  • gròb (grôba) m

    1. tomba, sepolcro; fossa:
    pokopati, položiti koga v grob seppellire qcn. nella tomba
    skupen grob fossa comune
    grob neznanega junaka tomba del Milite Ignoto
    molčati kakor grob essere muto come una tomba
    tiho kakor v grobu un silenzio di tomba
    govoriti ob odprtem grobu tenere l'elogio funebre
    spremiti koga do groba accompagnare qcn. al cimitero, andare al funerale di qcn.
    skrunitev groba profanazione di sepolcro

    2. pren. tomba; morte;
    prerani, prezgodnji grob morte prematura
    od zibelke do groba dalla culla alla tomba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sam sebi kopati grob scavarsi la fossa
    spraviti koga v grob far morire di crepacuore qcn., provocare la morte di qcn.
    pren. skrivnost nesti s sabo v grob portare il segreto nella tomba
    pren. biti z eno nogo že v grobu avere un piede nella tomba
    pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
    bibl. pren. pobeljen grob sepolcro imbiancato
    arheol. žarni grob tomba con urna
    rel. božji grob Sepolcro, repositorio
  • grôza (-e)

    A) f

    1. orrore, terrore, spavento, raccapriccio, paura, angoscia:
    tresti se, dreveneti od groze tremare, impietrire dallo spavento
    navda(ja)ti z grozo atterrire, riempire di spavento
    gledati z grozo v očeh guardare con occhi inorriditi, terrorizzati
    koga biti groza česa, pred čim aver paura di qcs.
    groza smrti paura, terrore della morte
    smrtna groza grande paura, angoscia mortale

    2. (v povedno-prislovni rabi izraža težavnost, mučnost česa)
    biti groza essere un guaio, essere terribile, fare spavento, paura
    bil je tak, da ga je bilo groza pogledati faceva paura a guardarlo

    3. (v prislovni rabi izraža zelo veliko količino) massa, mare:
    prišlo je groza ljudi venne una massa di gente

    B) inter.

    1. (izraža strah, vznemirjenje) Dio mio, mamma mia:
    groza, padla bo Dio mio, cadrà

    2. (izraža ogorčenje) maledizione; nareč. mannaggia:
    groza, kakšno neumnost sem zinil maledizione, che bestialità ho detto
  • grozíti (-ím)

    A) imperf. ➞ zagroziti

    1. minacciare:
    rad grozi, ne naredi pa nič spesso minaccia ma poi non fa niente
    hiša grozi, da se bo zrušila la casa minaccia di crollare

    2. pren. incombere, essere imminente, esserci pericolo:
    grozi epidemija kuge incombe il pericolo della peste
    grozilo ji je, da se zaduši c'era pericolo che soffocasse

    3. atterrire; incutere terrore, spavento:
    samota jo grozi la solitudine la atterrisce

    B) grozíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. (zgražati se, jeziti se) scandalizzarsi, arrabbiarsi:
    zdaj je prepozno groziti se è ormai troppo tardi per arrabbiarsi

    2. (bati se) temere, aver paura
  • grôzno adv.

    1. terribilmente, orrendamente

    2. pren. (v povedni rabi izraža mučnost)
    grozno je poslušati take neumnosti (mi) ripugna, scoccia ascoltare certe bestialità
    pri duši mu je bilo grozno dentro di sé provava una gran pena

    3. (v medmetni rabi izraža grozo) Dio mio, mamma mia
  • gúba (-e) f

    1. piega (del vestito)

    2. ruga, grinza (della pelle)

    3. ekst. piega; piega delle corde vocali; geol. falda tettonica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati odejo v dve gube piegare la coperta in due
    držati se v dve gube essere piegato, curvato in due
    lesti v dve gubi diventare sempre più curvo
  • gustírati (-am)

    A) imperf. knjiž. gustare, assaporare; mangiare, bere con gusto

    B) gustírati se (-am se) imperf. refl. (uživati) gustare, assaporare:
    gustirati se ob dobrotah na mizi gustare le leccornie in tavola
  • híp (-a) m istante, attimo; momento, minuto:
    kratek hip breve istante
    hip pozneje je odšel un momento dopo se ne andò via
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prvi hip ga ni spoznal in un primo momento non lo riconobbe
    vsak hip bo tu torna a momenti
    vsak hip te lahko doleti nesreča la disgrazia ti può capitare in ogni istante
    zadnji hip je prišel na vlak riuscì a prendere il treno all'ultimo momento
  • hítrica (-e) f

    1. fretta; frettolosità:
    hitrica ni prida la fretta non paga
    brez hitrice se je odpravil si preparò ad uscire senza fretta
    na hitrico, v hitrici kaj narediti fare qcs. in fretta, frettolosamente

    2. rapidità, velocità
  • hítro adv.

    1. velocemente, rapidamente

    2. presto, subito:
    hitro se privaditi abituarsi presto
    PREGOVORI:
    dvakrat da, kdor hitro da chi dà subito, dà due volte
  • hláče (hláč) f pl.

    1. obl. calzoni, pantaloni:
    nositi, obleči, sleči, strgati hlače portare, mettere, togliersi, stracciarsi i calzoni
    irhaste, platnene hlače calzoni di cuoio, di tela
    hlače do kolen calzoni alla zuava
    jahalne, smučarske hlače calzoni da equitazione, da sci
    dolge hlače calzoni lunghi
    kratke hlače calzoni corti, calzoncini, shorts
    spodnje hlače mutande
    hlače na zvonec calzoni a campana, a zampa d'elefante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. hlače se mu tresejo, srce mu je v hlačah, podelal se je v hlače se l'è fatta nei calzoni, se l'è fatta sotto
    guliti, trgati hlače po šolskih klopeh scaldare i banchi
    šalj. izprašiti, pomeriti komu hlače accarezzare le spalle a qcn.
    šalj. v tej družini žena nosi hlače in questa casa è la moglie che comanda
    pog. pren. skočiti v hlače vestirsi in fretta e furia
    pren. koliko pa te je v hlačah?! su, fatti sotto, se hai coraggio

    2. teh. tubo a Y
  • hladétina (-e) f gastr.

    1. (žolca) gelatina:
    pren. tresti se kakor hladetina tremare come una foglia

    2. gelatina di frutta, confettura
  • hladíti (-ím)

    A) imperf. ➞ ohladiti raffreddare; rinfrescare (tudi pren.)

    B) hladíti se (-ím se) imperf. refl. ➞ ohladiti se raffreddarsi; rinfrescarsi
  • hòd (hóda) m (hoja) cammino; andatura; vet. andatura lenta;
    zibati se v hodu avere un'andatura dondolante, andar dondoloni
    do vrha gore je ura hoda la vetta è a un'ora di cammino
    strojn. hod bata corsa del pistone
    strojn. mrtvi hod marcia in folle
  • hodíti (-im) imperf.

    1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
    hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
    hoditi sem in tja andare qua e là
    hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
    hoditi po prstih andare in punta di piedi
    hoditi ko polž andare a passo di lumaca
    hoditi po vseh štirih andare carponi
    pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni

    2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
    hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
    hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi

    3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
    že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
    že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze

    4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
    hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
    hoditi v črnem portare il lutto
    hoditi bos andare scalzo

    5. (v zvezi s 'pot'):
    hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
    hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
    hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
    hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
    hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
    pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
    hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
    šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
    hoditi po glavi frullare in testa
    pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
    pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
    hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
    hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
    hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
    pog. hoditi (komu)
    narobe, navzkriž andare storto
    hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
    PREGOVORI:
    vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
    povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • hója1 (-e) f

    1. cammino, marcia, andatura; šport. marcia;
    počasna, zibajoča se hoja andatura lenta, dondolante
    ritenska hoja movimento, marcia all'indietro
    šport. hoja na smučeh sci di fondo
    hoja po vrvi funambolismo
    peš hoja l'andare a piedi
    rel. hoja za Kristusom imitazione di Cristo

    2. l'andare
  • hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

    1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
    fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

    2. (v zvezi s 'kaj, nič')
    hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
    hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

    3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
    odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

    4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
    ali čemo iti? vogliamo andare?
    ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
    kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

    5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
    ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
    kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

    6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
    naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    usoda je hotela, da destino volle che
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
    pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
    o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
    pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
    pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
    ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
    pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
    največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
    več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
    to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
    hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
    pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
    hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare
  • hraníti2 (-im)

    A) imperf. nutrire, sostentare, allevare, dar da mangiare:
    hraniti lačne dar da mangiare agli affamati
    hraniti živino dar da mangiare alle bestie

    2. mantenere

    3. knjiž. ekst. alimentare:
    radio hranijo baterije la radio è alimentata da batterie

    B) hraníti se (hránim se) imperf. refl. nutrirsi, cibarsi; mangiare:
    ptice se hranijo z žuželkami gli uccelli si nutrono di insetti
    hraniti se v menzi, doma mangiare alla mensa; mangiare a casa
  • hŕbet (-bta) m

    1. schiena, dorso; (živalski) groppa:
    upogniti, zravnati hrbet curvare, raddrizzare la schiena
    hrbet ga boli ha mal di schiena
    raven, sključen, širok hrbet schiena dritta, curva, larga
    telečji hrbet schiena di vitello
    plavati na hrbtu nuotare sul dorso

    2. (zgornji del predmeta, stvari) dorso; verso, retro; ekst. spalle:
    hrbet roke il dorso della mano
    hrbet menice il verso dell'assegno
    hrbet strani il verso, il retro del foglio
    hrbet noža la costa della lama
    napasti sovražnika v hrbet attaccare il nemico alle spalle

    3. (del knjige) costa

    4. (izbokli del vala, greben) cresta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. obrniti, pokazati komu hrbet voltare le spalle a qcn.
    pren. komu ustrojiti hrbet accarezzare le spalle a qcn., caricare di botte qcn., rompere a qcn. il filo della schiena
    dobiti jih po hrbtu buscarle
    naprtiti si kaj na hrbet addossarsi qcs., sobbarcarsi a qcs.
    pren. imeti križe na hrbtu avere molti anni sul groppone
    pren. zavarovati si hrbet guardarsi alle spalle
    pren. plezati po hrbtih drugih essere un arrampicatore sociale
    biti komu neprestano za hrbtom essere alle costole di qcn.
    smejati se za nekoga hrbtom ridere alle spalle di qcn.
    pren. komu zasaditi nož v hrbet pugnalare qcn. alle spalle
    spreleteti po hrbtu sentire un brivido lungo il filo della schiena
    pren. živeti bogu za hrbton stare a casa del diavolo
    geogr. gorski hrbet schiena (montana)
    anat., lingv. hrbet jezika dorso della lingua
    anat. nosni hrbet dorso del naso
    podmorski hrbet dorsale suboceanica
  • hrèsk (-a) m crac:
    veja se je zlomila z glasnim hreskom il ramo si spezzò con un sonoro crac