blísk (-a) m
1. fulmine; baleno:
slepeč blisk un fulmine abbagliante
blisk in grom fulmini e tuoni
planiti kakor blisk piombare come un fulmine
2. bagliore, lampo:
blisk reflektorjev il bagliore dei riflettori
Zadetki iskanja
- blískati | blískati se (-am (se))
A) imperf. refl.
1. lampeggiare:
svetilnik se bliska v noči il faro lampeggia nella notte
fotografi bliskajo z aparati le macchine dei fotoreporter lampeggiano
2. tr. fare segnalazioni (con lampi di luce)
3. ekspr. fulminare (con gli occhi, lo sguardo):
bliskal je z očmi po prisotnih con gli cocchi fulminava i presenti
4. risplendere, rilucere
B) blískati se (blíska se) impers. lampeggiare, balenare:
bliskalo se je in grmelo lampeggiava e tuonava
ekspr. kolne, da se bliska bestemmia come un turco
ekspr. tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi lo bastonano tanto da fargli vedere le stelle - blísniti (-em)
A) perf.
1. sfolgorare, balenare, risplendere, mandare riflessi, brillare:
luč blisne v sobi nella stanza risplende la luce
2. ekspr. (šiniti) guizzare:
puščica blisne v zrak la freccia guizza nell'aria
B) blísniti (blísne) impers. balenare (tudi pren.):
blisnilo mu je skozi možgane in testa gli balenò - blízek (-zka -o) adj. knjiž. prossimo, affine, consimile:
blizek in prijateljski narod popolo affine e amico - blízu
A) adv.
1. (izraža majhno razdaljo) vicino; appresso:
tu blizu ni nikogar qui vicino non c'è nessuno
pogledati od blizu guardare da vicino
priti blizu farsi vicino, venire vicino, appresso; avvicinarsi
ne dati komur blizu essere inavvicinabile
pren. ne moči komur blizu essere inattaccabile
priti od blizu in od daleč venire da ogni dove
2. (izraža majhno časovno oddaljenost) vicino (adv., adj.):
pomlad je blizu la primavera è vicina, si avvicina
3. (izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost) vicino (adj.), affine (adj.):
ta država nam je blizu in prijateljska un paese amico e a noi vicino
tisk, ki je blizu vladi la stampa vicina al governo
4. (skoraj) quasi; circa:
tehta blizu dve kili pesa quasi due chili
rod je blizu na tem, da izumre la famiglia sta per estinguersi, è prossima a estinguersi
B) prep.
1. (za izražanje majhne razdalje) vicino a, presso, verso:
vas blizu Kranja un villaggio presso, verso Kranj
2. (za izražanje majhne časovne oddaljenosti) verso; su; prossimo a:
blizu jutra verso il mattino
blizu osmih verso le otto
mož je blizu šestdesetih l'uomo è prossimo alla sessantina, sulla sessantina
načrt je blizu uresničenja il progetto sta per essere realizzato
3. (za izražanje približevanja določeni meri) su:
tehta blizu centa pesa sul quintale - blók (-a) m
1. (večstanovanjsko poslopje) casamento; caseggiato; blocco di case; isolato; pren. alveare; (v koncentracijskem taborišču) blocco;
kupiti stanovanje v novem bloku acquistare un appartamento in un condominio, palazzo nuovo
2. blocco, taccuino:
risalni blok blocco da disegno
blok z računi bollettario
blok za recepte ricettario
3. polit. blocco:
desni, levi blok il blocco delle destre, conservatore; il blocco delle sinistre, progressista
4. (velik kos materiala) blocco:
blok marmorja blocco di marmo
5. filat. blocco
6. (zapora) blocco; posto di blocco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. blok motorja blocco motore
šport. startni blok blocco di partenza
žel. blok sistema sistema di blocco; posto di blocco - bòb1 (bôba) m
1. bot. (rastlina, plod) fava (Vicia faba):
pren. biti bob ob steno essere inutile, vano
pren. reči bobu bob, popu pop dire pane al pane e vino al vino, chiamare le cose col loro nome
pren. iz boba se izdreti raccapezzarsi
pren. to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju (nelle fiabe) questo non accadde mai
2. caccola
3. bot.
volčji bob lupino (Lupinus) - bóben (-bna) m
1. muz. tamburo; um. tamburo, rocchio;
bobni (v glasbeni skupini) batteria
tolči, udarjati po bobnu battere, suonare il tamburo
veliki boben grancassa
vojaški boben tamburo militare
biti sit ko boben essere sazio, pieno da scoppiare
pren. priti na boben fallire, andare all'asta
pognati, spraviti na boben mandare in fallimento, sperperare
2. (bobnu podoben del stroja) tamburo:
voj. pištola na boben pistola a tamburo
avt. zavorni boben tamburo del freno
elektr. kabelski boben tamburo
teh. mešalni boben tamburo (della betoniera) - bodóčnost (-i) f
1. futuro:
načrti za bodočnost progetti per il futuro
2. futuro, avvenire; poi:
boljša bodočnost un futuro, un avvenire migliore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fant ima še bodočnost è un giovane di belle speranze
vse to je še pesem bodočnosti tutto ciò è ancora nelle mani di Dio
preteklost in bodočnost il prima e il poi - bóg (-á) m
1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione
2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'
4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui
5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato - boglónaj inter. (v kmečkem okolju; izraža hvaležnost) grazie, Dio te ne rimeriti:
stokrat boglonaj! mille grazie!
za boglonaj pa me še toži e in segno di gratitudine mi cita in tribunale
od samega boglonaj se ne da živeti di soli grazie non si vive - bogpomágaj inter.; adv.; m ahimé:
pren. kadar ponori, je z njim bogpomagaj quando va in bestia sono guai
pren. prazna hiša je pravi bogpomagaj la casa vuota è una vera disgrazia - bòj (bôja) m
1. lotta, combattimento; battaglia:
oborožen boj lotta armata
krvav boj lotta cruenta
boj proti okupatorju la lotta contro l'occupante
boj na življenje in smrt lotta fino all'ultimo sangue
boj prsi v prsi, mož na moža (combattimento)corpo a corpo
iti v boj gettarsi nella lotta, nella mischia
pasti v boju cadere combattendo
2. (idejno nasprotovanje, spopadanje) lotta, scontro:
politični boj lotta politica
boj med mnenji scontro di opinioni
razredni boj lotta di classe
3. (prizadevanje za dosego določenega namena) lotta; battaglia; campagna:
volilni boj campagna elettorale
boj proti rasni diskriminaciji lotta, battaglia contro la discriminazione razziale
4. šport. gara, disputa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smrtni boj agonia
biol. boj za obstanek lotta per la sopravvivenza
boj za naslov la disputa di un titolo
hist. investiturni boj lotta per le investiture
boj proti mamilom guerra contra la droga - bòlj adv.
1. (stopnjuje nekatere pridevnike in prislove) più:
bolj zelen, oddaljen, razvit più verde, più lontano, più sviluppato
bolj naprej, zadaj più avanti, più dietro
bolj natanko più attentamente
2. (izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja) più, di più:
eden je bolj molčal kakor drug uno taceva più dell'altro
bolj in bolj mu je všeč gli piace sempre più
3. (izraža sorazmernost dejanja) più:
bolj psa dražiš, huje laja più stuzzichi il cane e più abbaierà
4. (primerja istovrstne stavčne člene med seboj) più:
pijanci so se bolj drli kot peli gli ubriachi più che cantare urlavano
5. (omejuje pomen pridevnika ali prislova) piuttosto:
denarja je bolj malo di soldi ce n'è piuttosto pochi
6.
bolj napolniti rinzeppare
bolj odebeliti ringrossare
bolj stisniti ricomprimere
bolj ukriviti ricurvare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tem bolj tanto più
še bolj ancora (di) più
čim bolj ... tem bolj quanto più... tanto più
bolj kot kdajkoli quanto mai - bóljše | bólje adv. komp. od dobro meglio:
počutiti se boljše sentirsi meglio
tem boljše tanto meglio
čim prej tem boljše quanto prima tanto meglio
vedno boljše sempre meglio, di bene in meglio - bóljši (-a -e) adj.
1. komp. od dober migliore:
on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi
2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale
3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
šalj. boljša polovica la dolce metà
PREGOVORI:
premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari - bombírati (-am) perf., imperf. teh. bombare; bombarsi:
bombirati pločevino bombare la lamiera
konzerva bombira la (conserva in) scatola si bomba - bórba (-e) f
1. lotta (tudi pren.):
borba na življenje in smrt lotta all'ultimo sangue
2. (idejno motiviranje, spopadanje) lotta, scontro:
politična borba lotta politica
3. (prizadevanje za dosego določenega namena) lotta:
volilna borba lotta elettorale
biol. borba za obstanek lotta per la sopravvivenza - bóre
A) adv. poco, po':
bore malo molto poco, pochissimo
izgubil sem tisto bore zaupanja vanj ho perso anche quel poco di fiducia in lui
B) adj. inv. poco, misero, miserabile:
za teh bore 1000 tolarjev per questi miserabili mille talleri - boríti se (-ím se) imperf. refl.
1. lottare, combattere, battersi:
boriti se kakor lev lottare da leone, come un leone
boriti se na življenje in smrt combattere fino all'ultimo sangue
2. (prizadevati si za kaj) battersi, lottare:
boriti se za prvo mesto battersi per il primo posto
boriti se s spancem lottare col sonno
3. pren. (težko hoditi skozi kaj) avanzare, procedere faticosamente:
boriti se skozi zamete procedere faticosamente nella neve
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. krepko se boriti z vinom sbevazzare, trincare
pren. boriti se s smrtjo agonizzare
pren. boriti se z jezikom parlucchiare una lingua
pren. boriti se z mlini na veter combattere contro i mulini a vento
boriti se z ramo ob rami combattere insieme, fianco a fianco