Franja

Zadetki iskanja

  • rečeníca (-e) f knjiž.

    1. locuzione, modo di dire, frase, detto, proverbio:
    rečenico 'historia magistra vitae' je skoval Cicero il detto 'historia magistra vitae' è di Cicerone
    ljudske rečenice detti, proverbi popolari

    2. (puhlica) frase d'occasione
  • rêči (rêčem)

    A) perf.

    1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
    otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
    ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
    pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
    rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
    naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
    ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

    2. dire, suggerire, raccomandare:
    uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

    3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
    rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

    4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
    psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
    rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
    iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
    prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

    5. (misliti, meniti) dire, pensare:
    kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

    6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
    tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
    gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

    7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
    rekel bi, da to ni res direi che non è vero
    ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
    kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

    8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
    recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
    dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
    ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
    pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
    domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
    ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
    ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
    pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
    še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
    pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
    reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
    takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

    B) rêči se (rêče se) perf. refl.

    1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
    gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

    2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
    živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

    3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
    to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
  • réd (-a) m

    1. ordine:
    dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
    spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
    odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
    v državi vlada red nel paese regna l'ordine
    obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
    prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine

    2. ordinamento, assetto, sistema:
    gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
    fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico

    3. dnevni red ordine del giorno:
    dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno

    4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
    abecedni red ordine alfabetico
    besedni red ordine delle parole
    voj. bojni red ordine di battaglia

    5. vozni red orario:
    ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni

    6. star. (vrsta) fila:
    v gosjem redu in fila indiana

    7. rel. ordine:
    beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
    frančiškanski red Ordine Francescano
    jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti

    8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
    družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi

    9. šol. star. (ocena) voto:
    negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente

    10. (visoko odlikovanje) ordine;
    podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
    red častne legije (ordine della) Legione d'onore

    11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
    strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
    cesta prvega reda strada di prima categoria

    12. pog. v redu in ordine, a posto:
    on je v redu človek è una persona a posto
    avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
    v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
    z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va

    13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
    če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
    v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gled. lože prvega reda balconata di prima fila
    čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
    demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
    jur. dedni red ordine di successione
    mat. red odvoda ordine della derivata
  • réden (-dna -o) adj.

    1. regolare; ordinario; ekst. sistematico:
    redni in posebni vlaki treni regolari e speciali, di linea e speciali
    redna vojska unità regolari, esercito regolare
    šol. redni profesor ordinario, cattedratico
    jur. redni postopek procedura ordinaria
    šport. redni čas tempi regolari

    2. effettivo; abitudinario, assiduo:
    redni član socio effettivo
    redni gost cliente assiduo
    redno ponavljanje periodicità, ricorso, il periodico ripetersi
  • reducírati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ridurre, diminuire; abbreviare; limitare:
    reducirati izdatke ridurre le spese
    reducirati besedilo abbreviare il testo
    reducirati moč nekoga limitare, restringere i poteri di qcn.

    2. (omejiti) reducirati na limitare a; ridurre a:
    življenja se ne da reducirati na zadostitev telesnih potreb la vita non è riducibile al soddisfacimento dei bisogni corporali

    3. kem. ridurre:
    reducirati in oksidirati ridurre e ossidare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lingv. reducirati samoglasnike scempiare le vocali
    mat. reducirati enačbo ridurre l'equazione
    meteor. reducirati vrednost pritiska na morsko gladino ridurre i valori della pressione atmosferica a quelli del livello del mare

    B) reducírati se (-am se) perf., imperf. refl. kem. ridursi
  • reflektírati (-am) imperf.

    1. (odbijati) riflettere:
    reflektirati svetlobo, toploto riflettere la luce, il suono

    2. (kazati) riflettere; riecheggiare:
    umetnost reflektira družbene in osebne spremembe l'arte riflette i mutamenti sociali e individuali

    3. reflektirati na aspirare a, contare su:
    reflektirati na bolje plačano delovno mesto aspirare a un posto meglio retribuito
  • reguláren (-rna -o) adj.

    1. (pravilen) regolare

    2. (reden, ustaljen) regolare:
    v regularnem času se je tekma končala neodločeno nei tempi regolari la partita si è conclusa in pareggio
    regularna vojska esercito regolare
  • rék (-a) m

    1. sentenza, detto, adagio, massima, motto:
    nad vhodom je bil zapisan rek: O vi, ki vstopate, vsak up pustite sopra l'ingresso si leggeva questa sentenza: Lasciate ogni speranza, voi ch'entrate
    star reku uči, da se počasi daleč pride un vecchio adagio ammonisce: Chi va piano va sano e va lontano
    poučen rek (v šaljivem tonu) wellerismo
    ljudski rek motto popolare

    2. star. aforisma
  • rekláma (-e) f

    1. pubblicità, réclame:
    časopisna, radijska, televizijska reklama pubblicità giornalistica, radiofonica, televisiva

    2. scritta pubblicitaria, annuncio pubblicitario

    3. pren. reklama za pubblicità per:
    tako vedenje ni reklama za naše društvo un comportamento così non è una buona pubblicità per la nostra società, danneggia l'immagine della nostra società
  • relatíven (-vna -o) adj. relativo:
    cena blaga je relativna, odvisno od materiala, dela il prezzo della merce è relativo, dipende dal materiale, dal lavoro
    okusi so relativni i gusti sono relativi
    doseči relativen uspeh conseguire un relativo successo
    zavladalo je obdobje relativnega miru iniziò un periodo di relativa tranquillità
    mat. relativna verjetnost probabilità relativa
    geogr. relativna višina altitudine relativa
    filoz. relativni pojem concetto relativo
    lingv. relativni stavek subordinata relativa
    fiz. relativna hitrost velocità relativa
    relativna večina maggioranza relativa
    mat. relativno število numero relativo
  • rèp (rêpa) m

    1. coda:
    košat, kosmat rep coda folta, pelosa
    mahati z repom scodinzolare (del cane)
    pren. imeti jezik (dolg) kot krava rep avere la lingua lunga
    žima iz konjskega repa crine (di coda) di cavallo
    ptica s pisanim repom uccello con la coda multicolore

    2. (repu podoben del česa) coda:
    rep letala coda dell'aereo
    rep kometa coda della cometa
    rep smučke coda dello sci

    3. (zadnji del skupine ljudi, živali, predmetov) coda:
    rep sprevoda coda del corteo
    na repu di coda, in coda
    žel. vagon na repu vlaka vettura di coda
    voj. oddelek na repu kolone reparto di coda, retroguardia

    4. (dolga vrsta) redko coda:
    čakati, stati v repu fare la coda

    5. (v šop speti lasje) coda;
    konjski rep coda di cavallo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti nekaj, kar nima ne repa ne glave dire cose senza capo né coda
    pren. izpuliti hudiču rep compiere un'impresa impossibile; mettere qcn. nell'impossibilità di nuocere
    pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
    šport. biti na repu lestvice essere in coda alla classifica, essere il fanalino di coda
    pren. če mački na rep stopiš, zacvili se pungi uno nel vivo, protesterà
    teh. lastovičji rep incastro a coda di rondine
    les. lisičji rep saracco
    bot. lisičji rep coda di volpe, alopecuro (Alopecurus pratensis)
    anat. konjski rep plesso sacrale, coda di cavallo
    bot. kozji rep (stajska metlika) chenopodio (Chenopodium)
    bot. mačji rep coda di topo, (erba) codolina, fleolo (Phleum pratense)
    zool. oprijemalni rep coda prensile
    bot. pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
    PREGOVORI:
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata
  • reptíl (-a) m zool. (plazilec) rettile:
    reptili in amfibije i rettili e gli anfibi
  • rés adv.

    1. (v povedni rabi izraža, da je kaj v skladu z resničnostjo) vero:
    to ni res (questo) non è vero
    kar je res, je res quel che è vero è vero

    2. (izraža podkrepitev trditve) veramente, davvero, difatti, proprio, bene:
    tu je res dolgčas qui ci si annoia davvero
    tega denarja je hiša res vredna la casa vale davvero quei soldi
    (izraža začudenje) vero, davvero, veramente, nevvero:
    ti si to napisal, ali res? questo l'hai scritto tu, davvero?

    3. (izraža pridržek) vero:
    malo časa imaš, že res, pa bi se vseeno kdaj oglasil hai poco tempo, vero, ma potresti lo stesso farti vivo ogni tanto

    4. (v medmetu izraža potrditev, pričakovanje potrditve, opozarja na trditev) vero, ah sì, nevvero; sissignore:
    res, predaleč je šel vero, ha esagerato
    saj res, da ne pozabim, pismo si dobil ah, sì, a momenti dimenticavo: hai ricevuto una lettera

    5. (v vezniški rabi) vero che:
    res zasluži, a mu velikokrat zmanjka denarja è vero che guadagna bene, eppure è spesso al verde
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. naj bom papež, če je to res! che io diventi papa, se è vero!
    kar praviš, je res, še preres ciò che dici è vero, fin troppo vero
  • résen (-sna -o) adj.

    1. serio, austero, grave; contegnoso:
    resen značaj carattere serio
    resen pogled sguardo serio
    resen glas voce seria, tono serio
    resno vedenje comportamento serio, decoroso

    2. (zavzet, odgovoren) serio, solerte, responsabile:
    resen študent uno studente serio, solerte
    imeti resne namene avere intenzioni serie

    3. muz. serio:
    resna opera opera seria
    resna in zabavna glasba musica seria e musica leggera

    4. (umetniško, vsebinsko zahteven) serio:
    resna literatura letteratura seria

    5. (pomemben; o katerem se domneva, da bo imel hude posledice) serio, grave, preoccupante:
    resna bolezen malattia grave
    resen gospodarski položaj situazione economica seria, preoccupante

    6. (hud, velik) serio:
    resna ovira ostacolo serio

    7. (čvrst, temeljit) sodo:
    resni argumenti argomenti sodi
  • resníca (-e) f

    1. verità, vero:
    iskati, odkriti resnico cercare, scoprire la verità
    boriti se za resnico battersi per la verità
    ločevati resnico od neresnice distinguere il vero dal falso, la verità dalla menzogna
    objektivna, relativna resnica verità oggettiva, relativa
    zgodovinska, znanstvena resnica verità storica, scientifica
    verska resnica verità di fede
    sveta resnica verità sacrosanta
    polovična resnica mezza verità
    to je čista resnica è la verità nuda e cruda
    pren. košček, zrno resnice un briciolo di vero
    serum resnice siero della verità
    resnici na ljubo per dire la verità, il vero; a onor del vero

    2. (resničnost) realtà; v resnici in realtà:
    opisati stvari, kot so v resnici descrivere le cose come sono in realtà
    v resnici ni tak in realtà non è così
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    resnica, ki bode v oči una verità che salta agli occhi
    filoz. absolutna resnica verità assoluta
    rel. razodeta resnica verità rivelata
    knjiž. očitna resnica (truizem) truismo
    PREGOVORI:
    da se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona a sentire una campana sola si giudica male
  • resníčen (-čna -o) adj.

    1. vero, veritiero, verace, reale, autentico; effettivo:
    resnični in pravljični svet il mondo reale e il mondo delle favole
    resnična, umišljena bolezen malattia vera, immaginaria
    resnične besede parole veraci
    resnične (dejanske)
    izgube perdite effettive

    2. (v skladu z določenimi normami) vero, genuino, autentico:
    resnična moralna vrednota valore morale genuino
    resnični demokrat un democratico genuino
  • rešítev (-tve) f

    1. salvezza, salvamento, scampo; knjiž. salute; liberazione:
    edino beg je rešitev la salvezza è possibile solo nella fuga
    rešitev iz ječe scarcerazione

    2. soluzione:
    predlagati več rešitev proporre varie soluzioni

    3. disbrigo, accoglimento, evasione:
    rešitev zadeve evasione della pratica
    rešitev prošnje accoglimento della domanda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mat. rešitev enačbe soluzione, radice dell'equazione
    šah. rešitev problema soluzione di un problema
  • réven (-vna -o)

    A) adj.

    1. povero, indigente, misero, disagiato:
    reven kot cerkvena miš povero in canna
    nekaj revnih hiš quattro misere case

    2. (po vrednosti, količini majhen) povero, scarso, misero, miserabile, modesto, magro:
    reven pridelek raccolto scarso, annata magra
    revna plača stipendio misero

    3. (slabe kakovosti) scadente; inconcludente, banale:
    reven izgovor scusa banale
    revna igra gioco inconcludente

    4. (skromen) povero, modesto:
    revno kosilo pranzo modesto
    revna soba stambugio

    5. star. (vreden pomilovanja) povero, misero, tapino, tapinello:
    revna, zapuščena mati povera madre, abbandonata

    6. star. (slaboten, onemogel) debole, fragile, estenuato:
    bil je ves reven in shujšan era debole e smagrito
    klicala ga je z revnim glasom lo chiamava con voce debole

    B) revni (-a -o) m, f, n
    revni in bogati i poveri e i ricchi
  • révež (-a) m

    1. povero, bisognoso, indigente; squattrinato:
    pomagati revežem soccorrere gli indigenti

    2. pren. poveraccio, poverino;
    duševni revež povero di spirito
    PREGOVORI:
    če bi bil človek vedež, ne bi bil revež fammi indovino e ti farò ricco
  • revolúcija (-e) f

    1. rivoluzione:
    buržoazna, ljudska revolucija rivoluzione borghese, popolare
    hist. francoska, oktobrska revolucija rivoluzione francese, rivoluzione d'ottobre
    narediti revolucijo fare la rivoluzione
    izbruhnila je revolucija è scoppiata la rivoluzione
    pristaš revolucije filorivoluzionario

    2. ekst. rivoluzione:
    kulturna revolucija rivoluzione culturale
    demografska revolucija rivoluzione demografica
    seksualna revolucija rivoluzione sessuale
    agrarna, industrijska revolucija rivoluzione agraria, industriale

    3. astr. rivoluzione