zmágati (-am) | zmagováti (-újem) perf., imperf.
1. vincere, uscire vincitori; avere la meglio, prevalere, spuntarla; trionfare:
zmagati po hudem boju vincere dopo accanita battaglia
zmagati nad sovražnikom trionfare sui nemici
zmagala je človeška solidarnost prevalse la solidarietà umana
zmagal ga je spanec lo vinse la stanchezza
2. šport. vincere; stravincere:
zmagati s pet proti tri vincere per cinque a tre
premočno zmagati stravincere
zmagati na sto metrov prosto vincere i cento metri stile libero
3. (na volitvah, na natečaju ipd. ) vincere:
zmagati na natečaju za ureditev mesta vincere il concorso per il piano regolatore della città
4. pren. sbrigare; coprire; superare:
zmagovati delo venire a capo del lavoro, riuscire a sbrigare il lavoro
zmagovati izdatke coprire le spese
zmagovati klanec superare la salita; arrancare in salita
Zadetki iskanja
- zmagoválec (-lca) | -lka (-e) m, f vincitore (-trice), trionfatore (-trice):
absolutni zmagovalec vincitore assoluto
olimpijski zmagovalec campione olimpionico, olimpionico
stopiti na oder za zmagovalce salire sul podio dei vincitori, conquistare il podio, vincere - zmehčánje (-a) n rammorbidimento, rammollimento:
gosp. sredstvo za zmehčanje perila ammorbidente
med. zmehčanje mišice miomalacia
zmehčanje možganov rammollimento cerebrale - zmének (-nka) m appuntamento:
ljubezenski zmenek appuntamento amoroso
dogovoriti se za zmenek fissare un appuntamento - zmeníti se (-im se) perf. refl.
1. (dogovoriti se) mettersi d'accordo, concordare, accordarsi, convenire
2. (ne zmeniti se za) non badare, non far caso a; non curarsi di; infischiarsene, non importare:
ne zmeniti se za ljudi infischiarsene della gente
za prijatelja v težavah se zmeni kot za lanski sneg dell'amico in difficoltà non gliene importa un fico secco - zméraj adv.
1. sempre:
zmeraj in povsod mora imeti zadnjo besedo deve avere sempre e dovunque l'ultima parola
2. (še zmeraj) ancor sempre, ancora:
še zmeraj je bolan è ancora (sempre) malato
3. (za zmeraj) per sempre:
oditi za zmeraj andar via per sempre
4. sempre più, knjiž. vieppiù:
živimo v zmeraj nasilnejši družbi viviamo in una società sempre più violenta
evf. zaspati za zmeraj spegnersi, morire - zmetáti (zméčem) | zmetávati (-am) perf., imperf.
1. gettare:
zmetati skozi okno gettare dalla finestra
zmetati v koš gettare nel cestino
2. pog. pren. (potrošiti) spendere:
za obleko zmeče veliko denarja spende molto in vestiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zmetati hrano vase ingollare il cibo
zmetati stvari v kovček fare in fretta le valige
pren. zmetati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
zmetati kaj komu v obraz gettare qcs. in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
zmetati kaj na papir buttar giù due righe - zmóžnost (-i) f abilità, capacità, facoltà; possibilità; potere, potenza:
duševne, telesne zmožnosti facoltà spirituali, fisiche
spolna zmožnost potenza sessuale
voj. zastraševalna zmožnost potere deterrente
psih. zmožnost dojemanja percettività
knjiž. zmožnost presojanja estimativa
filoz. zmožnost razuma intelletto
zmožnost umevanja intelligenza
fiziol. zmožnost za življenje vitalità
ekon. plačilna zmožnost solvenza - zmŕzniti (-em) | zmrzováti (-újem) perf., imperf.
1. gelare, gelarsi, assiderarsi; tr. congelare:
voda zmrzne pri 0 °C l'acqua gela a 0° C
zmrzniti (zamrzniti)
živila congelare i viveri
2. morire (di freddo), gelarsi (parti del corpo)
3. pren. gelarsi:
ko sem čakal zunaj, sem čisto zmrznil aspettando di fuori mi sono gelato
4. žarg. chiudere (l'attività), fallire:
podjetje je zmrznilo la ditta è fallita
že v prvem letniku šole je zmrznil ha abbandonato gli studi dopo neanche il primo anno
5. pren. estinguersi, dileguarsi, svanire:
njegovo zanimanje za dekle je zmrznilo il suo interesse per la ragazza svanì
6. (zmrzovati) aver freddo:
obleci plašč, da ne boš zmrzoval metti il cappotto così non avrai freddo - značílen (-lna -o) adj.
1. caratteristico, tipico, tipo; peculiare; inconfondibile, indicativo; pren. emblematico, publ. targato:
značilne poteze tratti caratteristici
značilen glas voce inconfondibile
značilen simptom sintomo idicativo
za Italijo značilna moda una moda targata Italia
stavba, značilna za secesijo un edificio di tipico stile secessione
2. mat. caratteristico:
teh. značilna krivulja curva caratteristica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pošta značilna številka prefisso
petr. značilna rudnina minerale caratteristico, fossile guida, fossile caratteristico
lingv. značilna fraza tournure
med. značilna znamenja bolezni stigmate
lingv. iron. značilen za levičarsko latovščino sinistrese - znák (-a) m
1. segno, segnale, contrassegno; carattere; insegna; distintivo:
grafični, pisni znaki segni grafici, scritti
znak društva, organizacije distintivo della società, dell'organizzazione
prometni znaki segnali stradali
krona, žezlo in drugi vladarski znaki la corona, lo scettro e le altre insegne del sovrano
2. segnale, segno, cenno:
dati znak z glavo fare un cenno, un segno con la testa
svetlobni, zvočni znaki segnali luminosi, acustici
3. segno; sintomo:
kazati znake napetosti, živčnosti mostrare segni di tensione, nervosismo
vidni znaki staranja segni evidenti di senescenza
bolezenski znaki sintomi di malattia
nadaljevati stavko v znak protesta continuare lo sciopero in segno di protesta
4. tratto, carattere:
bistveni znaki kakega pojma i tratti essenziali di un concetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. blagovni znak marchio di fabbrica
zal. bralni znak segnalibro
lingv. črkovni znak carattere, lettera
diakritični znak segno diacritico
pošta klicni znak segnale di chiamata
muz. prestavni znak accidente
biol. spolni znaki caratteri sessuali
primarni spolni znaki organi genitali
tisk. tiskarski znaki segni tipografici
tiskarjev znak contrassegno del tipografo
num. vodni znak filigrana
trg. znak kakovosti marchio di qualità
mat. znak plus, minus segno più, meno
avt. znak stop segnale, cartello stop
trikotni prometni znak triangolo
trg. znak za kvalitetno volno marchio (di qualità) della lana
astr. zodiakalni znak segno zodiacale - známenje (-a) n
1. segno, segnale; sintomo, indizio:
dobro, slabo, svarilno opozorilno znamenje buon segno, cattivo segno, segno premonitore
nebeška znamenja segni celesti
prva znamenja starosti i primi sintomi di senescenza
v znamenje prijateljstva in segno di amicizia
2. segno, segnale, cenno:
narediti znamenje križa fare il segno della croce
znamenje za napad segnale di attacco
dajati komu znamenja z glavo fare cenni della testa
3. (dogovorjen lik, ki ima določen pomen) segno, segnale, insegna; marchio:
grafično, pisno znamenje segno grafico, scritto
vžgati živali znamenje imprimere il marchio sulla bestia
avtorsko znamenje contrassegno dell'autore
znamenja nad vrati obrtnih delavnic le insegne sulla porta delle botteghe artigianali
krona in žezlo kot znamenja kraljeve oblasti la corona e lo scettro, insegne del potere reale
zodiakalna znamenja segni zodiacali
4. um. colonna, cippo, cappella votiva:
kužno znamenje colonna eretta a ricordo della peste
5. segno, marchio; insegna:
mesto živi v znamenju dirke okrog Italije la città vive all'insegna del Giro d'Italia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nositi Kajnovo znamenje portare il marchio di Caino, essere un killer, dei killer
lingv. naglasno znamenje segno di accentazione
geod. triangulacijska znamenja segni di triangolazione
pog. materino znamenje voglia - znáten (-tna -o) adj.
1. notevole, considerevole, cospicuo:
znaten del denarja una parte considerevole dei soldi
dati znatna sredstva za razvoj zaostalih področij destinare notevoli mezzi allo sviluppo delle zone arretrate
2. redko (zajeten) grosso, grasso:
plašč jo dela znatnejšo, kot je v resnici il cappotto la fa più grassa di quanto non sia in realtà - znížati (-am) | zniževáti (-újem)
A) perf., imperf.
1. abbassare:
znižati glas abbassare la voce
2. abbassare, ridurre, calare, diminuire:
znižati cene abbassare, ridurre i prezzi
znižati razlike diminuire le differenze, ridurre il divario
3. (spustiti, spuščati) abbassare:
znižati rolete abbassare le persiane
B) znížati se (-am se) | zniževáti se (-újem se) perf., imperf. refl. abbassarsi, calare, scendere:
temperatura se je znižala za pet stopinj la temperatura è scesa di cinque gradi
življenjska raven se je znižala il tenore di vita è sceso notevolmente - zób (-á) m
1. anat. dente:
zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
izdreti, izpuliti zob cavare un dente
stisniti zobe stringere i denti
žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
škrtati z zobmi digrignare i denti
beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
močni, veliki zobje denti forti, grandi
od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
vrat zoba colletto del dente
anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
modrostni zob dente del giudizio
stalni zob dente permanente, definitivo
umetni zob dente artificiale
zool. strupni zob dente velenifero
pren. zob časa le ingiurie del tempo
2. ekst. dente:
zobje glavnika i denti del pettine
zobje grabelj i denti del rastrello
zobje žage i denti della sega
zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
pren. pokazati zobe mostrare i denti
polomiti si zobe rompersi i denti
stisniti zobe stringere i denti
oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
dati ga na zob bere
cediti besede skozi zobe parlare lentamente
pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
pog. jezik za zobe! zitto!
dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)
3. alp. dente
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente - zónula (-e) f anat. zonula:
obešalo za lečo zonula di Zinn - zópet adv.
1. di nuovo, nuovamente, ancora; (kot glagolske predpone) ri-, re-, rim-, rin- ➞ znova:
znova, zopet narediti rifare
znova, zopet napisati riscrivere
zopet si tukaj sei di nuovo qui
zopet ti presneti davki! ancora queste benedette tasse!
2. (poudarja nasprotje) invece, poi:
nekateri so bili za, drugi zopet proti alcuni erano a favore, altri invece contro
pridelek ni velik, pa zopet ne majhen il raccolto non è granché ma poi neanche piccolo
3. pren. (poudarja zanikano trditev) poi:
tako hudo pa zopet ni tanto male poi non si sta - zrèl (-éla -o) adj.
1. maturo (tudi pren.); stagionato:
zrelo sadje frutta matura
kulturno zrel narod un popolo culturalmente maturo
zrel sir formaggio stagionato
2. maturo, tardo:
zreli barok il tardo barocco
zreli kapitalizem tardo capitalismo
3. (ki je v srednjem obdobju življenja) maturo, fatto:
zrela ženska donna fatta, matura
biti v zrelih letih essere maturo di anni
4. (ki kaže veliko modrost, premišljenost) sano, assennato; equilibrato:
zreli nazori principi sani
zrele misli considerazioni assennate, equilibrate
5. (v povedni rabi v pomenu duševno in telesno sposoben za kaj) maturo, adatto, opportuno per:
otrok še ni zrel za šolo il bambino non è ancora maturo per la scuola
iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal è stato proprio scemo a fidarsi di lui
pren. je zrel za odstrel va silurato (perché non più in grado di svolgere funzioni direttive)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti zrel za vešala essere degno del capestro
gledati življenje z zrelimi očmi considerare la vita dall'alto con occhi esperti
zadeva še ni zrela la cosa non è ancora giunta a maturazione
biti zrel kot jagoda, kot tepka essere un furbo di tre cotte
pasti v naročje kot zrel sad, kot zrela hruška piovere come la manna
zrela deklica una donnina allegra
kozm. zrela koža pelle, epidermide matura
šalj. pog. zrela lepotička una bellezza matura
agr. zrela zemlja terra ricca di humus
spolno zrel sessualmente maturo
agr. zrel gnoj burro nero
zreli med miele stagionato
med. zrel tvor ascesso
zrel za trgatev vendemmiabile
PREGOVORI:
zrela hruška sama pade quando la pera è matura bisogna che caschi - zunánji (-a -e)
A) adj.
1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
med. zunanje poškodbe lesioni esterne
zunanji del obleke il disopra di un abito
anat. zunanja spolovila genitali esterni
zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva
2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
zunanja temperatura temperatura esterna
prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori
3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri
4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
zunanji gojenci (allievi) esterni
zunanji sodelavci collaboratori esterni
5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
zunanji mir pace esteriore
veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
zunanja zveza legame verbale
zunanja formalnost cerimonia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
voj., hist. zunanja utrdba rivellino
navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
geol. zunanje sile forze esogene
fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
šol. zunanji gojenec semiconvittore
zunanji hodnik ballatoio
hidr. zunanji jez diga foranea
mat. zunanji kot angolo esterno
voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
mat. zunanji pas perimetro
astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
film. zunanji posnetki esterni
zunanji sloj superficie
anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
obl. zunanji šiv cucitura esterna
pren. zunanji videz veste
biol. zunanji zajedavec ectoparassita
fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
avt. zunanje ogledalo deflettore
pren. zunanje poveličevanje retorica
arhit. zunanje stopnišče scalea
anat. zunanje uho orecchio esterno
B) zunánji (-a -e) m, f, n
soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto - zvéza (-e) f
1. legame:
trgati zveze s preteklostjo rompere i legami col passato
2. collegamento; coincidenza:
cestna, letalska, železniška zveza collegamenti stradali, aerei, ferroviari
avtobus ima zvezo z vlakom la corriera ha la coincidenza col treno
3. collegamento, linea:
brezžična, radijska, telefonska zveza collegamento senza fili, via radio, telefonico
dobiti zvezo aver la linea
4. lega; associazione; polit. federazione, unione:
kmečke zveze leghe contadine
Zveza borcev Associazione Combattenti
zveza držav federazione di stati
hist. Zveza sovjetskih socialističnih republik Unione delle Repubbliche Socialiste Sovietiche
5. polit. alleanza:
skleniti zvezo, pretrgati zvezo stringere un'alleanza, rompere, denunciare un'alleanza
obrambna, napadalna zveza alleanza difensiva, offensiva
6. nesso, attinenza, legame; associazione:
časovna, posledična, vzročna zveza nesso temporale, consecutivo, causale
miselna, podzavestna zveza associazione di idee, associazione subconscia
to nima zveze z resničnostjo ciò non ha alcun legame, alcuna attinenza con la realtà
7. legame, rapporto, vincolo, unione:
krvna, sorodstvena zveza legame, vincolo di sangue, di parentela
zakonska zveza vincolo coniugale
8. pren. entratura, conoscenze, contatti:
ljudje z dobrimi zvezami gente con buone conoscenze
9. teh. commettitura; fasciame:
lesna zveza commettitura di legno
smerniška zveza sistema di posa a fascia
10. voj. collegamento:
oficir za zveze ufficiale di collegamento
11. lingv. (besedna zveza) locuzione:
predložna, prislovna, samostalniška zveza locuzione preposizionale, avverbiale, sostantivale
zveza glavnih, odvisnih stavkov paratassi, ipotassi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti brez zveze blaterare
brez zveze je to ponavljati non ha senso ripeterlo
v zvezi z in relazione a, riguardo a
jur. kavzalna zveza nesso causale
ekon. monopolna zveza monopolio
hist. sveta zveza Santa Alleanza
voj. vojaška zveza alleanza militare
zveza držav confederazione
zveza dveh strank, treh, petih strank bi-, tri-, pentapartito
hist. zveza petih mest pentapoli
mat. zveza med stranicami in koti rapporto tra lati e angoli