Franja

Zadetki iskanja

  • zabrázdati (-am) perf.

    1. guazzare:
    otroci so zabrazdali po vodi i bambini si misero a guazzare nell'acqua

    2. mescolare (con le dita, la mano)
  • zabrísati (-bríšem) | zabrisováti (-újem) perf., imperf.

    1. cancellare, offuscare, obliterare:
    zabrisati mejo med resničnostjo in domišljijo obliterare i confini tra realtà e immaginazione

    2. (vreči, zagnati) buttare, scaraventare:
    pren. zabrisati koga iz službe licenziare in tronco qcn.
    žarg. šol. zabrisati pri izpitu bocciare
  • začesáti (-čéšem) perf. ➞ česati pettinare:
    začesati lase na prečo pettinare i capelli con la scriminatura
  • začétek (-tka) m

    1. inizio, principio:
    začetek predstave, šole l'inizio dello spettacolo, della scuola
    praznovati začetek novega leta festeggiare l'inizio dell'anno nuovo
    pri tem delu smo šele na začetku col lavoro siamo appena agli inizi
    začetek predstave il principio dello spettacolo
    začetki civilizacije i principi della civiltà

    2. inizio, esordio:
    sonet spada med njegove pesniške začetke il sonetto si colloca agli esordi del poeta

    3. inizio, avvio; muz. attacco (di composizione musicale):
    dramatičen začetek pripovedi un avvio drammatico del racconto

    4. (točka, odkoder ima kaj prostorsko razsežnost) inizio:
    začetek in konec črte inizio e fine della linea

    5. (v adv. rabi) od začetka, na začetku dapprincipio, dapprima, sulle prime:
    na začetku se je zelo bal sulle prime aveva una gran paura
    muz. od začetka da capo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    začetek in konec ekst. l'alfa e l'omega (di qcs.)
    začetek nove vrste capoverso
    začetek šolskega leta riapertura della scuola
    začetek strani capopagina
    PREGOVORI:
    petek — slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte
  • začéten (-tna -o) adj. iniziale, introduttivo, preliminare, primo:
    začetni pogovori državnikov i primi colloqui degli uomini di Stato
    začetni tečaj corso introduttivo
    začetni položaj posizione iniziale
    gastr. začetna jed prima portata, entrée
    začetna in končna postaja (tramvaja) capolinea
    um. Van Goghova slika iz začetnega obdobja un Van Gogh prima maniera
    geogr. začetni poldnevnik meridiano iniziale
    teh. začetni robnik marginatore iniziale
    šport. začetni udarec servizio, battuta
  • zadéti (-dénem) | zadévati (-am) perf., imperf.

    1. colpire, urtare, cozzare (contro), investire:
    ladja je s kljunom zadela ob čer la nave cozzò con la prua contro uno scoglio

    2. colpire, battere, centrare:
    strela je zadela zvonik un fulmine ha colpito il campanile
    zadeti tarčo colpire, centrare il bersaglio

    3. zadeti, zadevati na mettere (addosso):
    zadeti koš na hrbet mettere la gerla in spalla

    4. vincere:
    zadeti na loteriji vincere alla lotteria

    5. (prizadeti, prizadevati) colpire:
    podražitve so zadele predvsem nižje sloje i rincari hanno colpito anzi tutto le classi subalterne

    6. interessare:
    povečanje pokojnin zadene vse upokojence l'aumento delle pensioni interessa tutte le categorie di pensionati

    7. subire, esser colto:
    kap ga je zadela è stato colto da un colpo apoplettico

    8. cogliere:
    slikar je dobro zadel barvo jesenske svetlobe il pittore ha colto magistralmente il colore dell'atmosfera autunnale

    9. (uganiti) indovinare, infilare, azzeccare:
    ne zadene prav nobene non ne azzecca una!

    10. zadevati koga, kaj concernere, riguardare qcn., qcs.:
    kar zadeva mene, so stvari urejene per quel che mi riguarda la faccenda è regolata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ne zadeni, da bi nas pozabil Dio non voglia che si dimentichi di noi!
    pren. zadeti bistvo cogliere l'essenziale, la sostanza di qcs.
    pren. zadeti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    pren. zadeti pravo struno toccare la corda giusta
    pren. zadeti žebljico na glavico, zadeti v črno cogliere nel segno
  • zadéven (-vna -o) adj. relativo, concernente, rispettivo:
    navesti zadevne podatke riportare i relativi dati
  • zadivjáti (-ám) perf.

    1. scoppiare:
    po dolgi suši je zadivjala strašna nevihta dopo una lunga siccità scoppiò un temporale da finimondo

    2. andare su tutte le furie:
    ko mu je sin priznal, da je denar zafural, je zadivjal quando il figlio confessò di aver sperperato i soldo montò su tutte le furie

    3. lussureggiare (di pianta)
  • zádnji (-a -e)

    A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
    zadnja stran ultima pagina
    zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
    zadnje kolo ruota posteriore
    ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
    boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
    v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
    zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
    zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
    zadnje novice ultime notizie
    to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
    napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
    vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
    biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
    premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
    zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
    otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
    pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
    boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
    evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
    žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
    ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
    to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
    pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
    pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
    iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
    pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
    pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
    pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
    pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
    avt. zadnji most treno posteriore
    jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
    bibl. zadnja večerja ultima cena
    rel. zadnja popotnica viatico
    vet. zadnja golen garretto
    avt. zadnja meglenka retronebbia
    evf. zadnja plat posteriore, didietro
    pog. zadnja pogruntavščina ultima
    zadnja rešitev ultima ratio
    lit. zadnja stanca tornata
    zadnja stran retro, tergo
    voj. zadnja straža retroguardia
    zadnji del govejega stegna girello
    navt. zadnji jambor mezzana
    astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
    anat. zadnji možgani metencefalo
    avt. zadnje okence lunotto
    grad. zadnje ometavanje stabilitura

    B) zádnji (-a -e) m, f, n
    zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
    boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
    do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
    diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
    bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi
  • zadostíti (-ím) | zadostováti (-újem) perf., imperf.

    1. attuare, eseguire; ottemperare; accontentare, soddisfare, adempiere:
    zadostiti predpisom ottemperare alle norme
    zadostiti zahtevam soddisfare, adempiere le richieste
    temu človeku je težko zadostiti è difficile accontentare costui

    2. dare soddisfazione:
    zadostiti za krivico dare soddisfazione per l'ingiustizia subita

    3. bastare, essere sufficiente:
    premoženje ni zadostovalo, da bi plačali dolgove il patrimonio non fu sufficiente a pagare i debiti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    knjiž. zadostovati idealu rispondere agli ideali
  • zadovoljeváti (-újem) | zadovoljíti (-ím)

    A) imperf., perf. soddisfare, appagare, accontentare:
    zadovoljevati nagone, potrebe soddisfare gli istinti, i bisogni
    zadovoljiti pričakovanja soddisfare le aspettative

    B) zadovoljeváti se (-újem se) | zadovoljíti se (-ím se) imperf., perf. refl. contentarsi, accontentarsi
  • zagláditi (-im) | zaglájati (-am) perf., imperf.

    1. otturare (con lo stucco, la cera)

    2. lisciare, spianare, appianare:
    zagladiti gube appianare le rughe
    pren. zagladiti nasprotja spianare i contrasti
  • zagrísti (-grízem)

    A) perf. addentare; mordere:
    pes je zagrizel v rokav il cane addentò la manica
    pren. zagristi v kislo jabolko far buon viso a cattiva sorte

    B) zagrísti se (-grízem se) perf. refl.

    1. addentare, mordere:
    zobje so se ji zagrizli v spodnjo ustnico i suoi denti morsero il labbro inferiore

    2. pren. penetrare; tagliare:
    žaga se je zagrizla v les la sega penetrò nel legno
    jermeni so se mu zagrizli v ramena le cinghie gli tagliavano le spalle

    3. pren. accanirsi, sprofondare:
    zagristi se v učenje accanirsi nello studio
  • zahòd (-óda) m

    1. tramonto (del sole)

    2. geogr. occidente, ovest, ponente; knjiž. occaso:
    veter piha od zahoda il vento soffia da occidente

    3. geogr. occidente, ovest, ponente:
    živeti na zahodu dežele vivere nella parte occidentale del paese
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    film o Divjem zahodu western
    Divji zahod Far West
    pren. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga venire da tutte le parti del mondo

    4. polit. Zahod Occidente, Paesi occidentali:
    gospodarsko sodelovanje med Vzhodom in Zahodom la cooperazione economica tra i Paesi orientali e occidentali
  • zahtévati (-am) imperf., perf.

    1. chiedere, richiedere; esigere, pretendere, reclamare, rivendicare:
    zahtevati primerno ceno chiedere un prezzo equo
    zahtevati odgovor esigere una risposta
    zahtevati svoje pravice reclamare i propri diritti
    zahtevati državljanske pravice rivendicare i diritti civili

    2. volere, richiedere; implicare:
    delo, ki zahteva veliko pozornost un lavoro che richiede la massima attenzione
    raziskava bo zahtevala veliko dela in časa una ricerca che richiederà molto lavoro e molto tempo
    gradnja ceste zahteva velike stroške la costruzione della strada implica forti spese
    nesreča je zahtevala deset smrtnih žrtev la disgrazia ha fatto dieci vittime
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zahtevati nemogoče volere l'impossibile, voler cavar sangue da una rapa
    muz. zahtevati ponovitev bissare
    jur. zahtevati povračilo ripetere; rivendicare
    vztrajno zahtevati razne ugodnosti postulare dei benefici
  • zainteresírati (-am)

    A) perf.

    1. interessare, destare l'interesse, appassionare:
    zainteresirati mladino za šport appassionare i giovani allo sport

    2. (spodbuditi za kaj) spronare, stimolare

    B) zainteresírati se (-am se) perf. refl. interessarsi; appassionarsi:
    zainteresirati se za računalništvo interessarsi all'informatica
  • zajémati (-am) | zajéti (-jámem) imperf., perf.

    1. attingere (udi pren. ); prendere:
    zajemati iz vodnjaka attingere al pozzo, dal pozzo
    zajemati z žlico prendere col cucchiaio
    čoln zajema vodo il peschereccio imbarca (acqua)

    2. catturare:
    zajemati odpadno vodo catturare acque di scolo

    3. aspirare, inspirare (aria)

    4. coprire; abbracciare:
    oddajnik ne zajema celotnega območja l'emittente non copre tutto il territorio
    s pogledom zajeti mesto abbracciare con lo sguardo la città

    5. coinvolgere, comprendere; interessare; servire:
    organizacija zajema tisoč članov l'organizzazione comprende mille soci
    zavarovanje zajema vso populacijo l'assicurazione interessa tutta la popolazione
    zdravstveni dom zajema 20.000 prebivalcev il poliambulatorio serve un'area di 20.000 abitanti

    6. catturare, far prigioniero:
    rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike qui i briganti catturavano i viandanti

    7. trarre, ricavare, ricevere:
    zajemati besede iz živega govora ricavare le parole dalla lingua viva

    8. cogliere; colpire; estendersi, allargarsi:
    požar je zajel ves gozd l'incendio si è esteso su tutto il bosco
    pren. zajema ga malodušje è stato colto da scoraggiamento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zajemati znanje z veliko žlico studiare con grande impegno
    pren. ob novici globoko zajeti sapo rimanere sbalorditi alla notizia
    pren. pisatelj je v svoj objektiv zajel več pomembnih zgodovinskih dogodkov lo scrittore ha colto col suo obiettivo vari importanti eventi storici
    hidr. zajeti izvir catturare la sorgente
  • zajésti (-jém)

    A) perf.

    1. pren. (porabiti, zapraviti za hrano) mangiare, mangiarsi:
    zajedel je ves denar si è mangiato tutti i soldi

    2. pren. (prebiti v uživanju hrane) consumare, sperperare, passare il tempo mangiando:
    večino časa zaje in zapije la maggior parte della giornata la passa a mangiare e cioncare

    B) zajésti se (-jém se) perf. refl.

    1. (z jedenjem, grizenjem prodreti v kaj) penetrare (rodendo), rodere:
    črv se zaje v jabolko il verme rode la mela

    2. (prodreti v kaj trdega) penetrare; tagliare:
    vrv se mu je zajedla v roke la fune gli taglia le mani

    3. insinuarsi, infiltrarsi:
    prah se zaje v preprogo la polvere si infiltra nel tappeto
  • zakadíti (-ím)

    A) perf.

    1. riempire di fumo

    2. cominciare a fumare

    3. fumare

    4. spendere in sigarette (e sim.)

    5. star. scaraventare, scagliare:
    zakaditi knjige v kot scaraventare i libri in un angolo

    B) zakadíti se (-ím se) perf. refl.

    1. mandare fumo

    2. riempirsi di fumo

    3. sollevarsi (di fumo, polvere):
    iz obleke se je zakadil prah dal vestito si sollevò una nuvola di polvere

    4. pren. (zdirjati) slanciarsi, precipitarsi:
    zakaditi se proti izhodu precipitarsi verso l'uscita

    5. pren. attaccare, dare addosso:
    zakaditi se v nasprotnika dare addosso all'avversario
  • zakáj

    A) adv.

    1. perché, per quale ragione, per quale motivo:
    zakaj je jezen na nas perché è arrabbiato con noi
    se bojiš? Zakaj le hai paura? Perché mai
    greš z nami? Zakaj pa ne vieni con noi? E perché no, Ma certo

    2. pog. (čemu) a quale scopo, perché:
    zakaj mi vse to praviš? Zato, da izveš resnico perché mi racconti queste cose? Perché tu sappia (la verità)

    B) zakáj (-a) m il perché:
    zakajev je veliko i perché sono tanti

    C) zakáj konj. knjiž. perché, poiché, siccome:
    cenili so ga, zakaj bil je pošten era stimato perché un grande galantuomo