famílija (-e) f
1. pog. (družina) famiglia:
preživljati familijo mantenere la famiglia
2. (rodbina) famiglia; casato:
pripadati stari meščanski familiji appartenere a una vecchia famiglia borghese
šalj. to se zgodi tudi v najboljših familijah capita anche nelle migliori famiglie
3. biol. famiglia
Zadetki iskanja
- fángo (-a) ital.
A) m med. fanghi:
zdraviti se s fangom fare i fanghi
B) adj. inv. med.
fango kopel fanghi - fànt (fánta)
A) m
1. giovanotto, giovane, ragazzo:
lep, postaven fant un bel giovane
na fanta ostriženo dekle ragazza con capelli alla maschietta, à la garçonne
2. scapolo; ekst. vitellone
3. pren. (pogumen, odločen moški) uomo:
pokazati se fanta comportarsi da uomo
4. (doraščajoča oseba moškega spola) ragazzo:
v razredu je več fantov kot deklet nella classe ci sono più ragazzi che ragazze
5. pog. (sin) figlio (maschio); (vajenec) giovane (di bottega), ragazzo, garzone
6. ragazzo; innamorato; fidanzato
7. igre fante:
pikov fant fante di picche
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. fant od fare ragazzo in gamba
fant, kakršnih gre dvanajst na ducat un giovane mediocre, insignificante
B) inter.
1. (za izražanje navdušenja) fantastico:
fant, kako pojejo fantastico come cantano bene!
2. (za izražanje nejevolje, jeze) madonna:
fant, si sitna madonna, quanto sei noiosa! - fára (-e) f rel. (župnija) parrocchia; parrocchia (chiesa o ufficio, dimora del parroco):
nikoli ni prestopil meje domače fare non ha mai passato i confini della propria parrocchia
pog. fant od fare ragazzo in gamba
petje se je razlegalo čez devet far il canto si sentiva molto lontano
pren. na žegnanje so prišli iz sedmih far alla sagra venne gente da ogni dove - fárbati (-am) imperf. pog. (goljufati, nalagati) ingannare, fregare; pren.
pojdi se farbat va' a farti friggere; vulg. va' a farti fottere - fec inter.
1. (izraža odpust) marsc, via marsc:
ubogaj ali pa od hiše fec! ubbidisci o via di casa marsc!
2. (izraža naglo kretnjo) zac:
če ne plačate elektrike, jo bomo odklopili — fec se non paga la luce, gliela tagliamo, zac - féntati (-am) perf., imperf. pog., pren.
1. (uničiti, pokončati) distruggere
2. ammazzare, uccidere:
če mi pride v roke, ga bom fental se mi capita fra le mani, l'ammazzo - fíga (-e) f
1. (južno drevo, njegov sad) fico (Ficus carica):
suhe fige fichi secchi
2. (konjski iztrebek) sterco di cavallo
3. pog. (kar je malo vredno) nonnulla, inezia; ekst. (nepomemben človek) nullità;
jokati se za vsako figo frignare per ogni nonnulla
prepirati se za prazno figo litigare per robe da nulla
4. pog.
a) (v prislovni rabi izraža zanikanje)
figo mi je mar non me ne importa un fico (secco), me ne frego
to je eno figo vredno non vale un fico secco
b) (v povedni rabi izraža omalovaževanje)
figa je vse skupaj è tutt'una porcheria
c) (v medmetni rabi izraža močno zanikanje)
Saj se trudimo. — Figo se trudite! Ma se ce la mettiamo tutta. — Ce la mettete un corno!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. narediti, pokazati, pomoliti komu figo fare le fica a qcn.
pren. ista figa, če grem ali ne se vado o no, fa lo stesso
pren. držati figo za koga fare gli scongiuri per qcn.
kaj obljubiti, v žepu pa držati figo promettere in malafede
biti zmeraj na cesti ko konjska figa essere sempre in giro - figúra (-e) f
1. um. (kip, podoba) figura; immagine, statua:
bronasta figura figura, statua in bronzo
slikar se poleg tihožitij ukvarja z ženskimi figurami il pittore, oltre alle nature morte, ritrae figure femminili
geometrična figura figura geometrica
2. (oseba kot nosilec kake lastnosti) figura; tipo:
simpatična, klavrna figura figura simpatica, meschina
pejor. biti kje čisto navadna figura, biti za figuro essere solo un figurante
3. (oseba, lik kot literarna upodobitev) personaggio
4. šah., igre figura
5. (skupina med seboj povezanih gibov pri plesu in nekaterih športih) figura
6. lit.
retorična figura figura retorica
govorna figura figura di parola
miselna figura figura di pensiero, di concetto
7. muz. figura - Filípi (-ov) m pl. geogr., hist. Filippi:
pren. vidiva se pri Filipih ci rivedremo a Filippi - fín (-a -o) adj.
1. fine, signorile:
fina dama una signora fine
fina družba ambiente fine
iron. delati se finega atteggiarsi a gran signore
2. (boljši, izbran) fine, scelto, ottimo, di ottima qualità:
fino blago roba fine
kuhati fino kavo fare un ottimo caffè
fin vonj profumo fine
fin zrak aria fine, pura
fina šala battuta fine, spiritosa
3. (lepo oblikovan) fine, delicato:
fine poteze (obraza) lineamenti fini
4.
fina mehanika meccanica di precisione
fino brušenje levigatura, molatura fine
5. (zelo droben, tenek) fine:
fin pesek sabbia fine
fina moka farina fine
grad. fini omet stabilitura - finále (-a) m
1. šport. finale:
reprezentanca se je uvrstila v finale la nazionale è entrata in finale
2. (zaključek, konec) finale
3. muz. finale - fíno adv.
1. finemente, signorilmente, fine:
oblačiti se fino vestire signorilmente, fine
fino zmlet pesek sabbia macinata finemente
2. pog. (izraža intenzivnost) molto; egregiamente:
fino se je udaril si è preso un forte colpo
fino smo se zabavali ci siamo divertiti molto
3. pog. (v prislovni rabi izraža močno pritrjevanje) benissimo:
fino, vsi smo za ta predlog benissimo, siamo tutti d'accordo - fírma (-e) f ditta, impresa:
izvozna, uvozna firma ditta di export, import
pog. biti solidna, nesolidna firma essere affidabile, inaffidabile; poterci, non poterci contare
pren. skrivati se pod firmo nascondersi dietro il paravento di - fórma (-e) f
1. (oblika, videz) forma:
okrogla, ovalna, pravokotna forma forma circolare, ovale, rettangolare
pravilna, nepravilna forma forma regolare, irregolare
pisna, ustna forma forma scritta, orale
2. (način, kako je kaj povedano v umetniškem delu) forma:
mojster v formi maestro della forma
izbrušena, izdelana forma forma elegante, perfetta
muz. ciklična forma forma ciclica
3. (predpisan način v občevanju) forme:
držati se forme rispettare, osservare le forme, agire con le debite forme
4. (formalnost) formalità:
samo zaradi forme per pura formalità, proforma
5. šport. forma:
biti v (odlični) formi essere in (ottima) forma
ne biti v formi essere fuori forma, giù di forma, in cattiva forma
6. filoz., lingv., tisk. forma
7. teh. (kalup) forma; biol. forma, specie, tipo;
glinena forma forma di argilla
kovinska forma conchiglia - frníkola | frníkula (-e) f igre bilia, biglia:
igrati se frnikole giocare alle bilie - frónta (-e) f
1. voj. fronte:
držati, prebiti, utrditi fronto tenere, sfondare, consolidare il fronte
2. (skupnost strank) fronte:
demokratična, nacionalna fronta fronte democratico, nazionale
ljudska fronta fronte popolare
hist. Osvobodilna fronta Fronte di Liberazione
3. (prednja stran, pročelje) fronte
4. meteor. fronte:
hladna, topla fronta fronte freddo, caldo
pren. boriti se na dveh frontah battersi su due fronti
premagati koga na celi fronti sbaragliare su tutti i fronti
gled. odrska fronta quinte
hist. druga fronta secondo fronte
soška fronta (v 1. svetovni vojni) fronte isontino - fúčkati (-am)
A) imperf. nareč. fischiettare
B) fúčkati se (-am se) imperf. impers. refl. pog. non importare, fregarsene, infischiarsene:
to se mi fučka non me ne frega niente, me ne infischio - ga
A) pron. (njega)
1. pog. (vino, alkohol; stvar, ki se ne more imenovati) ○:
čutiti ga, imeti ga pod kapo essere ubriaco, brillo
nalesti se ga prendere una sbornia, una ciucca
pihniti ga essere in gamba, essere una cannonata
polomiti ga fare fiasco, fare una sciocchezza
2. (za podkrepitev predmeta ali smiselnega osebka v nikalnih stavkih)
ni ga človeka, ki bi tega ne vedel lo sanno proprio tutti
čez to vino ga ni un vino che di migliori non ce n'è
(v vzkliku) glejte ga navihanca ma guarda un po' sto furbacchione
B) ga členek (za krepitev prislovne ali medmetne zveze) ○:
sam bog si ga vedi kje chissà dove
gorje si ga mu guai a lui - gàd (-áda) m
1. zool. vipera comune (Vipera aspis); ekst. vipera, serpente, serpe:
gledati se kot dva gada guardarsi in cagnesco
pren. gojiti, rediti gada na prsih scaldare una serpe in seno
zool. navadni gad marasso (Vipera berus)
2. pog. pren. (podjeten človek) vecchia volpe, uomo pieno di risorse