Franja

Zadetki iskanja

  • varováti (-újem)

    A) imperf.

    1. custodire, difendere, guardare, essere a guardia:
    dlake varujejo žival pred mrazom i peli difendono l'animale dal freddo

    2. (prizadevati si, da se kaj ohrani) custodire:
    varovati skrivnost custodire un segreto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. varovati mrliča vegliare il morto
    jur. varovati pravico difendere, tutelare il diritto
    varovati kot punčico svojega očesa custodire come la pupilla dei propri occhi
    bog varuj povedati komu! guai dire a qcn.!

    B) varováti se (-újem se) imperf. refl. (izogibati se) guardarsi (da):
    varovati se slabe družbe guardarsi dalle cattive compagnie
  • vàš (váša -e)

    A) adj.

    1. vostro; suo:
    vaši športniki i vostri sportivi
    vaša dolžnost je, da pridete è suo dovere venire

    2. (v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje) Vostro, Suo:
    Vaše kraljevo veličanstvo Vostra Maestà
    Vaša ekscelenca Sua Eccellenza
    Vaša gnada Vostra Grazia
    Vaša presvetlost Sua Signoria Illustrissima
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    on je vaših let ha la vostra età
    pog. če bi bil jaz na vašem mestu al suo posto, se fossi in lei
    v vašem primeru nel suo caso
    dajte že mir s tem vašim športom e finitela una buona volta con questo vostro sport!
    to ni vaša stvar non sono cose che la riguardino
    to bi rad slišal iz vaših ust questo vorrei sentirlo da lei

    B) vàš (váša -e) pron. vostro; suo:
    vaši so izgubili i vostri (sportivi, giocatori e sim.) hanno perso
    v mestu sem videl vaše in città ho incontrato i suoi (parenti)
    naj bo po vašem e sia come dice (vuole) lei
    tu ni nič vašega qua non c'è niente di suo
  • vdéti (vdénem) | vdévati (-am) perf., imperf.

    1. infilare, incrunare:
    vdevati nit incrunare il filo
    vdevati vezalke v čevlje infilare i laccioli nelle scarpe

    2. redko (vložiti, vlagati; vstaviti, vstavljati) mettere, montare; ficcare:
    vdeti list v pisalni stroj mettere il foglio nella macchina
    vdeti šipo v okvir montare il vetro nella cornice
  • vdírati (-am) | vdréti (vdrèm) imperf., perf.

    1. penetrare, infiltrarsi:
    skozi razpoko je vdiral plin il gas penetrava attraverso una fessura

    2. invadere:
    vdreti v sosednjo državo invadere il paese vicino

    3. irrompere, fare irruzione; forzare, scassinare:
    tatovi vdirajo v avtomobile i ladri forzano le auto
    vdirati vrata forzare, scassinare la porta

    4. pren. (silovito se pojavljati) irrompere, penetrare:
    v organizem vdirajo bolezenske klice nell'organismo penetrano germi patogeni
    vdreti se od sramu voler sprofondare dalla vergogna
  • véčati1 (-am) imperf. ingrandire, ampliare, aumentare; esasperare, esacerbare:
    večati cene aumentare i prezzi
    večati zmedo esasperare la confusione
  • večína (-e) f maggioranza; preponderanza, pluralità; maggior parte:
    dobiti večino glasov conseguire la maggioranza dei voti
    absolutna, relativna večina maggioranza assoluta, relativa
    kvalificirana večina maggioranza qualificata
    tiha večina maggioranza silenziosa
    večina dneva la maggior parte del giorno
    v večini primerov nella maggioranza dei casi
    večina molči i più tacciono
  • véčji (-a -e) adj.

    1. komp. od velik maggiore, più grande, (višji) più alto;
    izdatki so večji kot dohodki le uscite sono maggiori delle entrate
    on ni večji od mene lui non è più grande, più alto di me
    imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio

    2. (ki dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo) (il) maggiore, piuttosto grande, notevole:
    povzročiti večjo škodo causare notevoli danni
    spada med večje mislece dvajsetega stoletja è tra i maggiori pensatori del novecento
    obl. večja številka oversize
    večji del je narejen il più è fatto
  • védeti (vém) imperf.

    1. conoscere, sapere:
    vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
    ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

    2. (z nedoločnikom) sapere:
    ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

    3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
    ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

    4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
    odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
    knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
    imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
    iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

    5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
    mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

    6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
    tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
    veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
    nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
    bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
    pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
    pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
    imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
    dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
    ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
    kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
    napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
    vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
    čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
    ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
    pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
    pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
    pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
    obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
    ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
    pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
    stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
    drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
    PREGOVORI:
    več glav več ve uno solo non può saper tutto
  • védno adv. sempre; knjiž. ognora:
    vrata so vedno odprta la porta è sempre aperta
    priti vedno v pravem trenutku arrivare sempre a proposito
    reke še vedno naraščajo i fiumi crescono ancor sempre, continuano a crescere
    za vedno nas je zapustil naš dragi ... ci ha lasciati per sempre il nostro caro...
    denarja imeti vedno manj aver sempre meno soldi
  • vék1 (-a) m

    1. evo, età, periodo:
    zgodovinski, prazgodovinski veki età storiche, preistoriche
    hist. novi, srednji, stari vek evo moderno, medio evo, evo antico
    naš vek je vek tehnike il nostro è l'evo della tecnica

    2. star. secolo:
    pren. zlati vek secolo d'oro
    rel. na vekov veke per i secoli dei secoli
  • velják (-a) m pren. notabile, barone; maggiorente:
    univerzitetni veljaki i baroni dell'Università
  • vèn adv.

    1. fuori:
    hoditi ven in noter andare dentro e fuori
    vsi ven! tutti fuori!
    trebuh noter, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!

    2. fuori (di casa, all'estero):
    pog. iti na prakso ven andare a fare il tirocinio fuori, all'estero
    biti iz česa ven essersi liberato di qcs.
    pog. to mi že pri ušesih ven gleda ne ho le tasche piene, ne ho fin sopra i capelli
    igre iti ven z adutom giocare l'atout
    pren. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven gli entra da un orecchio, esce dall'altro
    pog. priti ven (odredba) essere emanato (decreto, ordinanza)
    pog. priti ven (iz vaje) essere fuori esercizio
    pog. priti ven essere dimesso (dall'ospedale, dalla prigione)
    ne videti se ven iz dela essere oberato di lavoro
    ven z besedo! su, parla! sputa fuori il tuo veleno!
    na ven biti pohleven kot ovčka all'apparenza essere docili come agnelli
  • vèndar

    A) adv.

    1. veramente, cionondimeno:
    daleč od tega, da bi bili popolni, pa vendar senza pretendere di essere perfetti, cionondimeno

    2. (izraža nejevoljo, nestrpnost) suvvia, mai:
    odpri vendar suvvia, apri!
    kaj pa vendar počenjaš cosa mai stai combinando?
    pomoč prihaja. Vendar že stanno arrivando gli aiuti. Era ora!

    3. (poudarja samoumevnost povedanega) infin dei conti; poi; mica, affatto:
    to vendar ni nič težkega non è affatto difficile
    pa vendar ne, da se mu je kaj zgodilo non gli sarà mica successo qualcosa!

    B) konj. (v adverz. priredju) ma, eppure, tuttavia; anche se:
    težave niso velike, vendar obstajajo le difficoltà non sono insormontabili, ma ci sono
    vlaki prihajajo, vendar z zamudo i treni arrivano, ma in ritardo
  • veríga (-e) f

    1. catena:
    železna veriga catena di ferro
    člen verige anello di catena
    povezati, privezati, speti kaj z verigo legare qcs. con la catena
    držati psa na verigi tenere il cane alla catena
    pasja, vprežna veriga catena del cane, del tiro
    sidrna veriga catena dell'ancora
    varnostna veriga za vrata catena di sicurezza
    pren. nadeti komu verige, vtakniti koga v verige imporre le catene a qcn., incatenare qcn.
    strgati, zdrobiti verige (tudi pren.) spezzare le catene

    2. pren. catena, ceppo:
    trgati družbene verige spezzare i ceppi della tradizione

    3. pren. (več med seboj povezanih oseb) catena; grad.
    veriga delavcev (ki si podajajo opeko ipd. ) lombardata
    prekupčevalska, tihotapska veriga catena di incettatori, di contrabbandieri

    4. (večja skupina sledečih si pojavov) catena:
    miselna veriga catena di pensieri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    držati občutke na verigi controllare, tenere a bada le sensazioni
    imeti ljudi na verigi avere il completo dominio sulle persone
    počutiti se kot pes na verigi sentirsi come il cane alla catena
    gonilna veriga catena di trasmissione
    geogr. gorska veriga catena montuosa
    elektr. izolatorska veriga catena di isolatori
    strojn. kalibrirana veriga catena calibrata
    lamelna veriga catena a lamelle
    biol. prehranjevalna veriga catena alimentare
    avt. snežne verige catene da neve
    lingv. govorna veriga catena parlata
    kem. veriga atomov catena di atomi
    anat. veriga ganglijev catena di gangli
    veriga hotelov, trgovin catena di alberghi, di negozi
    veriga kinodvoran circuito di cinematografi
  • veselíti (-ím)

    A) imperf.

    1. far piacere, rallegrare:
    uspehi otrok starše veselijo i successi dei figli rallegrano i genitori
    dovolite mi, da se predstavim: J. K. Veseli me permetta che mi presenti: J. K. Piacere!

    2. essere amante, appassionato di, occuparsi di:
    veseli ga astrofizika è un appassionato di astrofisica

    B) veselíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. essere allegro, rallegrarsi; knjiž. gioire; divertirsi:
    otroci se veselijo na travniku i bambini si divertono nel prato

    2. godersi; attendere con gioia:
    veseliti se počitnic attendere con gioia, godersi le vacanze
    pren. prezgodaj se veseliti vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
  • vesêlje (-a) n

    1. gioia, allegria, contentezza; baldoria, festa:
    prepustiti se veselju abbandonarsi alla gioia
    hrupno veselje festa rumorosa
    jokati od veselja piangere dalla gioia
    solze veselja lacrime di gioia
    z igračo narediti otroku veselje rallegrare il bambino con un giocattolo

    2. piacere; passione:
    avtomobil, da ga je veselje pogledati una macchina che fa piacere guardarla
    imeti veselje do glasbe avere la passione della musica
    slikati iz veselja dipingere per passione

    3. z veseljem (v medmetni rabi) volentieri:
    boste prišli? Z veseljem verrete? Volentieri

    4. da je veselje (v adv. rabi) molto, benissimo:
    zdrav je, da je veselje è sano, sanissimo
    pleše, da je veselje balla che è una meraviglia
    iti v nebeško veselje morire
    PREGOVORI:
    kratko veselje — dolga žalost per un giorno di gioia ce n'è mille di noia
    vsako tele ima svoje veselje ognuno ha i suoi gusti
  • vêslo (-a) n remo:
    potegniti vesla v čoln tirare i remi in barca
    splavarsko veslo remo da zatteraio
    veslo z dvema lopatama remo doppio
    veslo za veslanje s krme bratto
    čoln na vesla barca a remi
    ročaj, steblo, list (pero), lopata vesla impugnatura, tallone, girone, pala del remo
  • vesóljski (-a -o) adj. spaziale, dello spazio; cosmico; interplanetario, interstellare:
    vesoljski prostor spazio cosmico
    vesoljski poleti navigazione spaziale, voli interstellari
    vesoljska ladja nave spaziale, cosmonave, spazionave, space-shuttle
    vesoljska postaja stazione spaziale
    vesoljska raketa vettore spaziale
    vesoljski pionirji i pionieri dello spazio
    vesoljsko plovilo navetta spaziale
  • véter (-tra) m vento; ekst. aria:
    veter piha, vleče il vento soffia, tira
    veter napenja jadra il vento gonfia le vele
    veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
    veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
    hoditi proti vetru andare contro vento
    zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
    jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
    nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
    blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
    hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
    severni veter tramontana
    južni veter austro
    vzhodni, zahodni veter levante, ponente
    krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
    čelni veter vento contrario
    astr. sončni veter vento solare
    geogr. pasatni veter aliseo
    kopni veter vento di terra
    morski veter vento, brezza di mare
    rafalni veter vento a raffiche
    vzgonski veter corrente ascendente
    anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
    konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
    jakost vetra forza del vento
    navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
    jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
    zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
    kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
    začel je pihati drug veter è cambiato il vento
    dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
    govoriti vetru, v veter parlare al deserto
    predati se vetru lasciarsi andare
    delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
    evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
    zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
    boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
    po vetru secondo il vento che tira
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • véz (-í) f

    1. legame, laccio

    2. strojn. elemento di accoppiamento, di fissaggio; giunto:
    kovice, mazniki, vijaki in druge vezi i rivetti, le caviglie, le viti e altri elementi di fissaggio

    3. anat. legamento:
    medvretenčne, sklepne vezi legamenti intervertebrali, articolatori

    4. legame:
    družbene, družinske, sorodstvene vezi legami sociali, familiari, parentelari
    gospodarske, kulturne vezi legami economici, culturali
    krvna vez legame di sangue
    ljubezenska, zakonska vez legame amoroso, coniugale

    5. teh. giuntura:
    natezna vez tirante; fiz., kem. legame
    ionska vez legame ionico
    šport. smuška vez attacco da sci
    varnostna vez attacco di sicurezza