Franja

Zadetki iskanja

  • kúrec (-rca) m vulg.

    1. pene; vulg. cazzo; nareč. minchia, pirla

    2. pejor. (ničvrednež) testa di cazzo

    3. (v prislovni rabi za izražanje omalovaževanja)
    kurec pa taka družba una compagnia del cazzo
    kurec te gleda (e) vaffanculo
    to me pa kurec briga non me ne importa un fico secco, vulg. un cazzo
  • kúrji (-a -e) adj. di, della gallina:
    kurje jajce uovo di gallina
    kurje meso (carne di) pollo
    kurje perje piume di gallina
    pren. biti kurje pameti avere il cervello di gallina
    vleči se kot kurja čreva non finire più
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. kurja čreva, črevca centocchi (Stellaria media)
    kurja polt pelle d'oca
    med. kurja slepota emeralopia
    šalj. kurji britof pancione, trippa
    kurje oko callo
    med. kurje prsi petto carenato
    bot. kurja česen terzanella, anagallide, mordigallina (Anagallis arvensis)
    kurja noga porcellana, portulaca (Portulaca orelacea)
  • kváriti (-im)

    A) imperf. ➞ pokvariti

    1. guastare, tarlare:
    kvariti dobro razpoloženje guastare il buon umore

    2. guastare, rovinare; deturpare; logorare; inquinare (tudi pren.):
    nikar (si) ne kvari oči non rovinarti gli occhi
    betonska zgradba kvari pokrajino un casone di cemento deturpa il paesaggio

    B) kváriti se (-im se) imperf. refl. guastarsi, deteriorarsi, alterarsi:
    v vročini se hrana kvari col caldo il cibo si guasta
    vreme se kvari il tempo si guasta, si mette al peggio
  • láčen (-čna -o) adj.

    1. affamato:
    biti lačen essere affamato, aver fame
    biti lačen kot pes, kot volk avere una fame da lupo

    2. pren. affamato, desideroso; avido:
    lačen ljubezni desideroso di affetto
    lačen časti, denarja avido di onori, di denaro

    3. pren. voglioso, libidinoso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti pet lačnih ust (doma) avere cinque bocche da sfamare
    pog. imeti ta lačno jetiko essere eternamente affamato
    biti lačen, da se pajčevina dela po želodcu, da bi vola pojedel, da se skozenj vidi avere una fame da lupi, essere il ritratto della fame
    biti večkrat lačen kot sit stentare il pane
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna
  • lahkó adv.

    1. facilmente, con facilità; leggermente:
    lahko prebavljiva hrana cibo facilmente digeribile
    biti lahko oblečen portare abiti leggeri
    lahko razumljiv accessibile, comprensibile
    lahko vodljiv manoviero

    2. (izraža zmožnost za kako dejanje)
    vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi il veicolo può muoversi su terra e in acqua
    kolikor lahko presodim, je stvar resna a quanto posso giudicare, la faccenda è seria

    3. (v vezniški rabi)
    lahko (da) pride, lahko (da) ne può darsi che venga e può darsi che non venga

    4. (izraža dovoljenje, soglasje)
    naročnina se lahko poravna v treh obrokih l'abbonamento è pagabile, si può pagare in tre rate
    'Ali smem?' 'Lahko?' 'È permesso?' 'Si può?'

    5. (izraža prošnjo, omiljeno zapoved)
    ali mi lahko daš kozarec vode? puoi darmi un bicchier d'acqua?

    6. (v zvezi z 'reči, trditi, predstavljati si' izraža podkrepitev trditve, pritrjevanje)
    lahko si misliš, kako sem se ustrašil puoi immaginare lo spavento che ho preso
    'To me je užalilo!' 'Si lahko mislim' 'La cosa mi offende!' 'Posso immaginarlo'
    PREGOVORI:
    kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi; chi ha tempo non aspetti tempo
  • lájati (-am) imperf. ➞ zalajati

    1. abbaiare; latrare (cane, volpe):
    pren. lajati v luno abbaiare alla luna

    2. pejor. abbaiare (tudi ekst.), parlare
    PREGOVORI:
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
  • lánski (-a -o) adj. dell'anno scorso, dell'anno passato:
    pren. marati za kaj kot za lanski sneg non importare un fico secco
  • lásek (-ska) m

    1. hipok. piccolo capello

    2. (nitast okras božičnega drevesa) filo d'argento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne popustiti niti za lasek non cedere di uno iota
    bot. koreninski laski peli radicali
    bot. marijini laski adianto, capelvenere (Adianthum capillus-veneris)
  • lásten (-tna -o) adj.

    1. proprio:
    imeti lastne dohodke avere redditi propri

    2. pog. suo, proprio:
    iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
    storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità

    3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
    zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue

    4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
    to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù

    5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
    Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
    videti na lastne oči vedere coi propri occhi
    sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
    storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
    bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    trg. lastna cena prezzo di costo
    fiz. lastna frekvenca frequenza propria
    elektr. lastna indukcija autoinduizione
    ekon. lastna sredstva mezzi propri
    teh. lastna teža vozila peso a vuoto
    lingv. lastno ime nome proprio
    lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
    PREGOVORI:
    lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda
  • lástovka (-e) f zool. rondine (Hirundo rustica);
    mestna lastovka balestruccio (Delichon urbica)
    cvrkutanje, čebljanje, ščebetanje lastovk il garrito, lo squittio delle rondini
    šport. skok v lastovičko tuffo teso, volo dell'angelo
    šport. lastovička (lik umetnostnega drsanja) angelo
    PREGOVORI:
    ena lastovka ne naredi pomladi una rodnine non fa primavera
  • láški (-a -o) adj. star. (italijanski) italiano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šalj. ne videti koga že sedem laških let non aver visto uno da un'eternità
    agr. laška češplja susina italiana
    agr. laška repa (topinambur) topinambur (Helianthus tuberosus)
    laški fižol fagiolone, fagiolo americano (Phaseolus coccineus)
    laški lešniki, orehi nocciole, noci grosse
    laški rizling (trta in vino) Riesling italico
    laški topol pioppo italico (Populus italica)
    gastr. star. laško olje olio d'oliva (raffinato)
    bot. laška borovnica mortella, mirto (Myrtus communis)
    laška kamilica tignamica (Helichrysum arenarium)
    laška leča colutea arborescente, vescicaria (Colutea arborescens)
    laški janež salvastrella, pimpinella (Pimpinella anisum)
    zool. laški škrjanec calandra (Melanocorypha calandra)
  • lážji (-a -e) adj. komp. od lahek più leggero; più facile; meno grave, meno duro:
    olje je lažje od vode l'olio è più leggero dell'acqua
    lažja naloga compito più facile, piuttosto facile
    lažje življenje vita meno dura
    lažja rana ferita leggera, non grave
  • le členek (piše se z vezajem)

    1. (za poudarjanje kazalnega zaimka, ki se nanaša na zadnji samostalnik prejšnjega stavka) il quale ultimo, quest'ultimo:
    nekateri rodovi so se razvili v pastirje. Le-ti niso poznali stalne naselitve altri popoli divennero pastori. Questi ultimi non conoscevano insediamenti stabili

    2. (za poudarjanje kazalnega zaimka, prislova sploh) che:
    imel je samo mater, le-ta pa je bila priletna viva era rimasta soltanto la madre che però era piuttosto avanti negli anni
    šel je na morje, od le-tam pa v hribe prima andò al mare e di lì in montagna
  • 1 adv.

    1. (izraža omejenost navedenega) solo, soltanto, solamente, semplicemente:
    to je le osnutek zakona è soltanto un disegno di legge

    2. pa le (krepi nasprotje s povedanim) pure, eppure:
    vsega ima, pa le ni srečen ha tutto, eppure non è felice

    3. le da (omejuje prej povedano) purtroppo, sfortunatamente:
    tudi pri nas imamo dobre gospodarstvenike, le da premalo anche da noi vi sono bravi manager, purtroppo sono pochi

    4. (v zvezi s 'če' izraža pogojenost) soltanto se; purché, a patto che:
    plačal bi, če bi le mogel pagherei, soltanto se potessi
    nekaj pomeniš le, če imaš denar uno conta purché abbia soldi

    5. (z oziralnimi zaimki in prislovi poudarja ugibanje) ahi, cosa mai; dove mai; quando mai, perché mai:
    le kaj si bo mislil o nas cosa mai penserà di noi
    le kje boš zdaj dobil zdravnika? dove mai troverai un medico a quest'ora?

    6. (izraža spodbudo, poziv) su, suvvia; pur; nessuno, niente:
    le nič ne jokaj! su, non frignare!
    (eliptično) le počasi! nessuna fretta!; adagio, Biagio!
    le brez skrbi! niente paura!
    le korajžno! su, coraggio!

    7. da le, če le (eliptično, izraža zadovoljstvo, začudenje ali ukaz, željo) l'importante è che; basta che, purché:
    da ste le zdravi purché siate sani
    če le ni kaj hujšega purché non sia qualcosa di più grave, di peggio
    da te le ni sram dovresti vergognartene!

    8. kot le (izraža visoko stopnjo) assai, oltremodo, estremamente:
    zvit kot le kaj furbo di tre cotte
    prijazen kot le kaj gentilissimo
  • léd (-ú) m ghiaccio (tudi pren.):
    led se taja, se lomi, poka il ghiaccio si scioglie, si rompe
    roke mrzle kot led mani di ghiaccio
    pren. prebiti led rompere il ghiaccio
    drsati se po ledu pattinare sul ghiaccio
    umetni, večni led ghiaccio artificiale, eterno
    iti (komu) na led cadere nell'inganno; vulg. lasciarsi fregare
    pren. speljati koga na led tendere una trappola a qcn.
    (imeti) na jeziku med, v srcu led avere il miele sulle labbra e il veleno nel cuore; volto di miele, cuore di fiele
    gastr. led (glazura) glassa
    šport. drsanje na ledu pattinaggio su ghiaccio
    šport. jadranje na ledu corsa a vela su ghiaccio
    šport. hokej na ledu hockey su ghiaccio
    teh. suhi led ghiaccio secco, neve carbonica
    PREGOVORI:
    osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda
  • lén (-a -o) adj.

    1. pigro, indolente, ignavo; poltronesco, disutile, infingardo, scioperato:
    len kot gnoj, len, da smrdi un pigrone della peggior risma
    inter. lenoba lena! pelandrone, che non sei altro!

    2. pren. pigro, lento; tardo:
    med. leno črevo intestino pigro
  • lép (-a -o)

    A) adj.

    1. bello:
    lep obraz bel viso, visino
    lepe noge belle gambe
    lepa kot sonce bella come il sole

    2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
    lepi zvezki quaderni ordinati

    3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
    lepi kraji bei posti
    odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
    čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

    4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
    piše lep jezik scrive in bella lingua
    naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

    5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
    ima kar lepe dohodke ha bei redditi
    spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

    6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
    doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
    hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

    7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
    v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
    lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

    8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
    imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
    to so bili lepi časi bei tempi!
    lepega dne un bel giorno
    pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
    za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
    z lepo (dobro)
    besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
    lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
    iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
    na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
    lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
    ta je lepa! quest'è bella!
    biti v najlepših (najboljših)
    letih essere nel fiore degli anni
    bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
    lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
    lepi jeglič primula (Primula auricula)

    B) lépi (-a -o) m, f, n
    ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
    delati se lepega farsi bello
    (kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
    iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
    na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
    iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
    iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte
  • lepó adv.

    1. bene:
    lepo se izražati esprimersi bene

    2. (vljudno, prijazno) gentilmente

    3. (v povedni rabi izraža zadovoljstvo, odobravanje) bene; bello:
    lepo mi je mi trovo, mi sento bene
    lepo, da si prišel hai fatto bene a venire
    lepo, čudovito! bello! magnifico!

    4. (izraža, da dejanje poteka brez omejitve, obzirnost zapovedi, poudarja pomen besede)
    mi delamo, vi pa lepo sedite noi sfatichiamo e voi ve ne state belli e comodi a sedere
    vse nam lepo povej e adesso racconta tutto per filo e per segno
    lepo pameten bodi, pa bo vse v redu stattene bravo e tutto andrà bene
    pren. lepo se goditi komu stare bene, non avere problemi di sorta
    lepo kazati (pridelek) promettere bene
    iron. tako, vedno lepše! di bene in meglio!

    5.
    lepo grajen ben fatto
    lepo oblikovan affusolato; tornito
    lepo raščen formoso
    knjiž. lepo sprejet benaccetto
    lepo vzgojen beneducato, bennato
  • léšnik (-a) m nocciola:
    luščiti, nabirati, treti, zmleti lešnike sgusciare, cogliere, schiacciare, macinare le nocciole
    dodati omaki za lešnik masla aggiungere al sugo una noce di burro
    pren. ni vredno piškavega lešnika non vale un fico secco
    bot. ameriški lešnik arachide, nocciolina americana (Arachis hypogaea)
    PREGOVORI:
    s hudičem ni dobro lešnikov treti dal cattivo è meglio tenersi alla larga
  • léto1 (-a) n

    1. anno:
    leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
    lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
    preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
    astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
    star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
    dogodek leta l'avvenimento dell'anno
    lansko leto (lani) l'anno scorso
    to leto (letos) quest'anno
    vsako leto ogni anno
    1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno

    2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
    geofizikalno leto anno geofisico
    Mozartovo leto anno mozartiano
    olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi

    3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
    lovsko leto stagione della caccia, venatoria
    kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
    šolsko leto anno scolastico
    študijsko leto anno accademico

    4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
    že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
    deset let zapora dieci anni di prigione
    otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
    ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
    mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni

    5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
    otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
    leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
    kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta

    6. (letnik študija) anno:
    tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
    on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
    leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
    pren. leto in dan mai; sempre
    pred leti anni fa, una volta
    biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
    šalj. Abrahamova leta i cinquanta
    šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
    biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
    pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
    imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
    gospodarsko (poslovno)
    leto anno finanziario
    proračunsko leto esercizio finanziario
    fiz. svetlobno leto anno luce
    rel. sveto leto anno santo
    prestopno leto anno bisestile
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte