Franja

Zadetki iskanja

  • část (-í) f

    1. (dostojanstvo, ponos; ugled, veljava, dober glas) onore, decoro; dignità:
    veliko dati na svojo čast tenere molto al proprio onore
    biti komu pod častjo essere per qcn. un punto d'onore a non...
    gre za mojo čast ne va del mio onore
    (kot vljudnostna fraza)
    čast mi je sporočiti Vam ho l'onore di informarla
    'XY'. 'Čast mi je!' 'XY'. 'Piacere!', 'Onorato!'
    omadeževati čast nekoga macchiare, ledere l'onore di qcn.
    delati čast komu fare onore a qcn.
    jur. žalitev, razžalitev časti offesa, oltraggio all'onore

    2. (priznanje veljave, spoštovanje, slava) onore:
    izkazati komu čast onorare qcn.
    storiti kaj komu v čast fare qcs. in onore di qcn.
    šteti si v čast, da essere, sentirsi onorato di, per
    pren. vsa čast jim, pogumno so se borili (agli avversari) tanto di cappello per come si sono battuti

    3. (dejanje v znamenje spoštovanja) onore, onori:
    izkazati komu zadnjo čast rendere gli estremi onori a qcn.
  • čédno adv. graziosamente; bene; con eleganza:
    čedno se oblačiti vestire bene, con eleganza
  • čemú adv.

    1. a che cosa, per che cosa:
    čemu ti bo knjiga, če je ne bereš a che cosa ti serve il libro se non leggi?

    2. perché:
    čemu naj bi me bilo strah perché dovrei aver paura?
  • čèš adv. (za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli)

    1. come dire:
    držal se je samozavestno, češ jaz se ne bojim nikogar si dava arie di sicumera, come dire: non ho paura di nessuno!

    2. češ da dicendo che; con la scusa, col pretesto che:
    prišel je z veliko zamudo, češ da je zgrešil pot venne con molto ritardo scusandosi che si era (si sarebbe) smarrito
    zagrozil mi je, češ da naj se pazim mi minacciò dicendomi di stare bene attento
  • čévelj (-vlja) m

    1. scarpa; calzatura:
    čevlji žulijo le scarpe sono strette
    nositi, obuti, sezuti čevlje portare, mettere, togliersi le scarpe
    boksasti, lakasti čevlji scarpe di vitello, di vernice
    nizki, visoki čevlji scarpe basse, alte
    ortopedski, otroški, planinski, smučarski čevlji scarpe ortopediche, da bambino, scarpe da montagna, scarponi da sci
    krema za čevlje lucido, crema per scarpe
    krtača za čiščenje čevljev spazzola da scarpe
    žlica za čevlje calzatoio, corno
    čistilec čevljev lustrascarpe
    tovarna čevljev calzaturificio
    trgovina s čevlji negozio di calzature
    pren. dati koga na čevelj, na konec čevlja buttar fuori qcn.
    pog. kje tišči čevelj? cos'è che non va?

    2. nareč. stivale:
    čevlji z mehkimi golenicami stivali con gambali flosci

    3. teh. scarpa, fodera; elektr. terminale del polo

    4. (dolžinska mera) piede
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. mavčni čevelj ingessatura della gamba
    hist. španski čevelj (mučilna naprava) stivaletto maltese
    PREGOVORI:
    le čevlje sodi naj kopitar a ciascuno il suo mestiere
    brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica, eccetto sporcizia ed unghie lunghe
  • čez2 prep.

    1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
    skočiti čez jarek saltare il fosso
    odpraviti se čez morje andare oltre oceano
    potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
    tanka čez pas stretta (attorno) alla vita

    2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
    vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
    durante:
    čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente

    3. (za izražanje presežene mere) più di:
    meri čez dva metra misura più di due metri

    4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
    pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
    pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vpiti drug čez drugega gridare confusamente
    pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
    pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
    imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
    pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
    pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
    pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
    pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
    zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
    pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
    čez mero jesti mangiare a crepapelle
    šport. tek čez drn in strn cross country
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione
  • činítelj (-ja) m fattore; organo:
    koeksistenca je pomemben politični činitelj la coesistenza è un importante fattore politico
    za ureditev problemov šolstva se bodo morali najprej angažirati odgovorni činitelji per risolvere i problemi della scuola dovranno impegnarsi anzitutto gli organi competenti
  • číst (-a -o)

    A) adj.

    1. (brez umazanije) pulito, netto; puro, limpido:
    čista srajca camicia pulita
    čist zrak aria pura

    2. (brez primesi) puro:
    čisto zlato oro puro
    čista pasma razza pura
    čista matematika matematica pura

    3. (ki ni hripav) puro, limpido:
    čist glas voce limpida

    4. ekon. netto:
    čisti dobiček guadagno netto

    5. (čist v moralnem pogledu) onesto; puro; immacolato; senza macchia:
    čisto srce cuore puro
    čisti nameni intenzioni oneste
    čisto življenje vita immacolata, senza macchia

    6. pren. (poudarja pomen samostalnika) puro:
    to je čista resnica è la pura (sacrosanta) verità
    to je čista laž è una menzogna bell'e buona
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    farm. čisti bencin benzina depurata
    filoz. čisti razum ragione pura
    gastr. čista juha brodo liscio
    trg. čista teža peso netto
    pren. poglej, če je zrak čist vedi se c'è nessuno in giro
    pren. imeti čiste roke avere le mani pulite
    pren. naliti, natočiti komu čistega vina sputare il rospo, spiattellare a qcn. la verità nuda e cruda
    PREGOVORI:
    čisti računi, dobri prijateji patti chiari, amici cari

    B) čísti (-a -o) m, f, n
    prepisati na čisto trascrivere in bella copia
    biti s čim na čistem vederci chiaro in qcs.
    priti si na čisto venire a capo di
    pog. ni pri čisti gli manca qualche rotella
    gozd. sečnja do čistega, v, na čisto disboscamento totale
  • člén (-a) m

    1. elemento (tudi mat. );
    člen verige anello della catena
    pren. vezni člen elemento connettivo

    2. jur. (oštevilčen odstavek) articolo:
    1. člen zakona se glasi ... l'art. 1 della legge recita...

    3. anat. (členek, sklep) articolazione, giuntura

    4. lingv. articolo

    5. zool. metamero

    6. (stopnja sorodstva) grado (di parentela)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    anat. prstni člen falange
    bot. člen (stebla) culmo
    elektr. akumulatorski, galvanski člen elemento di accumulatore, galvanico
    lingv. stavčni člen parte della proposizione
  • člôvek (-éka) m pl. ljudje

    1. uomo:
    razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

    2. (oseba) uomo:
    človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
    (kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
    pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
    (oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
    evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
    gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
    delovni človek lavoratore

    3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
    kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

    4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
    hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
    človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    domač človek connazionale
    publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
    pren. to je naš človek è uno dei nostri
    bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
    človek starega kova uomo di vecchio stampo
    človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
    voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
    jur. pravice človeka diritti dell'uomo
    antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
    človeku podobne opice scimmie ominidi
    pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
    pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
    PREGOVORI:
    človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
    človek se uči na napakah sbagliando s'impara
    kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
    obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco
  • človéški (-a -o) adj.

    1. umano, dell'uomo:
    človeško telo il corpo umano
    človeška narava la natura umana
    človeški rod genere umano

    2. (ki kaže pozitivne človeške lastnosti) umano:
    človeško ravnanje trattamento umano

    3. (ki ima za človeka značilne lastnosti) umano

    4. pren. (ki ustreza osnovnim potrebam človeka) umano, degno dell'uomo:
    živeti človeško življenje vivere una vita degna dell'uomo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v ta pragozd še ni stopila človeška noga nella foresta vergine l'uomo non ha messo piede
    zool. človeška ribica proteo (Proteus anguineus)
    PREGOVORI:
    motiti se je človeško sbagliare è umano
  • čoháti (-ám) imperf. ➞ počohati

    1. grattare:
    pog. ne čohaj se, kjer te ne srbi non ficcare il naso in cose che non ti riguardano

    2. strigliare
  • čréda (-e) f

    1. branco, mandria, gregge:
    čreda krav, ovac un branco di mucche, di pecore

    2. pejor. branco, gregge:
    pren. pridružiti, priključiti se čredi mettersi, entrare nel branco, imbrancarsi

    3. rel. gregge:
    krščanska čreda il gregge cristiano
  • črevó (-ésa) n anat. intestino; budello (di animale):
    debelo, tanko črevo intestino grosso (crasso), tenue
    slepo črevo intestino cieco
    bot. kurja čreva centonchio (Stellaria media)
    pren. pot se vleče kot (kurja) čreva la strada è interminabile, lunga come la fame
  • čŕka (-e) f

    1. lettera:
    mala, velika črka lettera minuscola (piccola), maiuscola (grande)
    pisane, tiskane črke lettere scritte, stampate
    cirilske, latinske črke lettere cirilliche, latine
    tisk. krepka črka neretto, grassetto
    kurzivna črka (carattere) corsivo

    2. knjiž. ekst. lettera:
    slepo se držati črke zakona attenersi ciecamente alla lettera della legge
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kaj razumeti po črki intendere qcs. alla lettera
    pren. ostati mrtva črka rimanere lettera morta
    pren. biti zapisano z zlatimi črkami essere scritto a lettere d'oro
  • čŕn (-a -o)

    A) adj.

    1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
    črni lasje capelli neri
    črn maček gatto nero
    črna obleka abito nero
    sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
    črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

    2. (ki je temne barve) nero, scuro:
    črn dim fumo nero
    črne oči occhi neri
    črni kruh pane nero
    črna kava caffè (nero)
    črna moka farina scura
    črno pivo birra scura
    črno vino vino rosso
    svetlolasa ali črna bionda o bruna
    film. črnobeli film film in bianco e nero
    črn od sonca (zagorel) abbronzato
    bot. črni ribez ribes nero
    bot. črna murva gelso nero
    črna redkev rafano nero
    pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
    plačal bo, da bo črn la pagherà cara
    nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

    3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
    črne misli pensieri neri
    črna duša anima nera
    črna ovca pecora nera
    črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

    4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
    črna borza borsa nera, mercato nero
    črni fondi fondi neri

    5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
    črna aristokracija aristocrazia nera
    črna srajca camicia nera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
    pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
    črne bukve libro di magia nera
    rel. črna maša messa funebre
    črna maša (bogokletni obred) messa nera
    publ. črna kronika cronaca nera
    metal. črna metalurgija siderurgia
    polit. črna roka mano nera
    črna smrt peste
    rel. črna suknja sottana, veste talare
    hist. črna vojska milizia territoriale
    publ. črno zlato oro nero
    črni premog carbon fossile
    črni smodnik polvere nera, da sparo
    med. črne koze vaiolo
    igre črni Peter uomo nero
    astr. črna luknja buco nero
    metal. črna pločevina lamiera nera
    pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
    črna knjiga libro nero
    črna obleka abito scuro
    aer. črna skrinjica scatola nera
    min. črni jantar giaietto

    6. bot.
    črna gniloba marciume nero
    črna bil morella (Solanum nigra)
    črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
    črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
    črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
    črna noga gamba nera; ofiobolosi
    črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
    črna pegavost antracnosi
    črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
    črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
    črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    črni pikec antracnosi
    črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
    črni topol pioppo nero (Populus nigra)
    črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
    črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
    črni luk moli (Allium nigra)
    črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

    7. zool.
    črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
    črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
    črni medved baribal (Enarctos americanus)
    črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
    črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
    črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
    črna liska folaga (Fulica atra)
    črni lemur mococo (Lemur)
    črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
    PREGOVORI:
    ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

    B) črni (-a -o) m, f, n šah.
    črni il nero
    polit. črni in rdeči i neri e i rossi
    kilo črnega un chilo di pane nero
    liter črnega un litro di (vino) rosso
    človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
    nositi črno portare il lutto, essere in lutto
    dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
    ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
    delati se črno pred očmi sentirsi mancare
    delati na črno fare, svolgere lavoro nero
    zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
    ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi
  • čŕta (-e) f

    1. linea; riga, rigo:
    narediti, potegniti črto tirare una linea
    debela, tanka črta linea grossa, sottile
    navpična, poševna, vodoravna črta linea verticale, obliqua, orizzontale
    cikcakasta, kriva, ravna črta linea zigzagante, curva, diritta (retta)
    vzporedna črta (linea) parallela
    muz. notna črta rigo musicale
    pog. nogavice brez črte calze senza cucitura

    2. (črti podobna zareza) linea:
    črte na dlani, na roki linee della mano
    črte obraza, na obrazu lineamenti, tratti

    3. (vrsta, linija) fila; linea; voj.
    bojna, obrambna črta prima linea, linea difensiva

    4. (obris, kontura) linea, contorno

    5. gled. cancellazione (del testo)

    6. (osnovna značilnost, poteza) tratto, caratteristica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. napraviti črto čez kaj chiudere definitivamente con qcs.; (onemogočiti) impedire, impossibilitare qcs.
    pren. narediti črto pod čem fare il bilancio di qcs.
    (opomba) pod črto (nota) in calce, a piè di pagina
    pren. propasti, uspeti na celi črti fallire, riuscire su tutta la linea
    znajti se na isti črti trovarsi d'accordo, essere dello stesso parere
    razvojna črta direttrice, linea di sviluppo
    aer. zračna črta linea d'aria
    avt. neprekinjena črta striscia continua
    jur. demarkacijska črta linea di demarcazione
    mat. ulomkova črta linea frazionale
    navt. vodna črta linea d'acqua
    ločna črta linea d'arco (della bussola; 11° 15')
    šport. ciljna, startna črta linea d'arrivo, di partenza
  • čŕv (-a) m

    1. verme; (lesni) tarlo:
    goditi se komu kot črvu v loju stare come un pascià, come un re
    že dolgo ga jedo črvi è da lungo tempo pasto dei vermi
    zvijati se kot črv torcersi come un verme

    2. pren. (moreč občutek) tarlo, tormento, tormentone; redko verme

    3. pren. (nepomemben človek) verme, vermiciattolo

    4. med. (gnojno vnetje na prstu) giradito, patereccio, paronichia
  • čúda adv. molto, moltissimo; oltremodo:
    čuda malo prostora pochissimo spazio
    paslo se je čuda živali pascolavano moltissime bestie
  • čúden (-dna -o)

    A) adj.

    1. strano; curioso:
    stvar se mi zdi čudna la cosa mi sembra strana; è curioso
    imeti čuden občutek avere una strana sensazione, una sensazione spiacevole

    2. (ki se po vedenju razlikuje) strano, strambo, stravagante:
    čuden tič, patron un tipo strano; pog. svitato; sagoma

    3. pren. (ki zbuja dvom) strano:
    zahajati v čudno druščino frequentare strane compagnie
    postaviti koga v čudno luč mettere qcn. in una strana luce

    B) čúdno (-ega) n strano:
    nekaj čudnega qualcosa di strano
    je kaj čudnega? che c'è di strano?
    nič ni čudnega non meraviglia