štíri (-ih) numer. quattro:
dva krat dva je štiri due per due fa quattro
ura je štiri sono le quattro
igrati v štirih giocare in quattro
korakati po štiri in štiri marciare in fila per quattro
brcati z vsemi štirimi scalciare, scalpitare con tutte e quattro le gambe
komedija v štirih dejanjih commedia in quattro atti
štirje letni časi le quattro stagioni
astr. štiri strani neba i quattro punti cardinali
hoditi, plaziti se po vseh štirih andare carponi
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi con tutte le forze
pren. govoriti na štiri oči parlare a quattr'occhi
pren. iztegniti vse štiri od sebe sdraiarsi, stravaccarsi
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi bene a terra
pren. ne imeti štirih rok non poter sbrigare la mole del lavoro
pren. živeti med štirimi stenami stare chiuso fra quattro muri
na vse štiri vetrove ai quattro venti
rel. štiri poslednje reči i novissimi
filoz. štirje elementi i quattro elementi
Zadetki iskanja
- takó
A) adv.
1. così; tanto:
poglej, tako se obrni guarda, voltati così
delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
tako mlada je in lepa è così giovane e bella
2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così
3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...
4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più
5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina
6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero
7. tako imenovan cosiddetto:
ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco
8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera
9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo
10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)
11. (izraža ustreznost povedanega) così:
pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
(za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta
12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
jokala je kar tako piangeva così
knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis
13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così
14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro
15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta
16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!
B) takó konj.
1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo
2. tako kot, tako kakor (così) come:
držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine
3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%
4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse
5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
iron. tako ne bo šlo così non va
ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso - tečáj (-a) m
1. cardine (di porta, finestra)
2. geogr. polo:
južni, severni tečaj Polo Sud, Polo Nord
astr. nebesni tečaj polo celeste
geogr. tečaj mraza il polo del freddo
3. šol. corso, scuola:
vpisati se na tečaj, obiskovati tečaj iscriversi a, frequentare un corso
začetni, nadaljevalni tečaj corso per principianti, corso superiore
tečaj srednje stopnje corso medio
večerni tečaji corsi serali
strojepisni tečaj corso di dattilografia
tečaj angleščine corso di inglese
tečaj krojenja in šivanja scuola di taglio e cucito
dopisni, intenzivni tečaj corso per corrispondenza, corso intensivo
4. ekon. corso, cambio:
uradni tečaj corso ufficiale
drseči tečaj corso mobile
ekon. borzni tečaj corso, quotazione di borsa
ECU je po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 31.12. ... cambio dell'euro secondo il corso medio in vigore presso la Banca di Slovenia in data 31/12 ...
5. (dolžinska mera, okoli 200 m) stadio
6. strojn. asse
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. misliti, da je svet skočil s tečajev credere che sia crollato il mondo
pren. premikati svet v tečajih rivoluzionare il mondo - têči (têčem) imperf.
1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
kri teče il sangue scorre
teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
iz rane teče kri la ferita gronda sangue
teči kot blisk correre come il fulmine
teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
teči sem in tja correre avanti e indietro
besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
vrv teče po škripcu la fune scarrucola
teči nazaj rifluire (di fiume)
teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio
2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
kolesa tečejo le ruote girano
3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre
4. (trajati) correre:
teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
čas hitro teče il tempo corre veloce
5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico
6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
tečem po kruh corro a comprare il pane
teči kot zajec correre come una lepre
teči 100 metrov correre i cento metri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua - téden (-dna) m settimana:
tedna ni in ni konec la settimana è lunga a non finire
izostajati po cele tedne essere assenti per intere settimane
v nekaj tednih bo delo končano in poche settimane il lavoro sarà terminato
teden dni bom doma starò a casa per una settimana
medeni tedni la luna di miele
teden Rdečega križa la settimana della Croce Rossa
delovni teden settimana lavorativa
petdnevni delovni teden settimana corta
konec tedna il fine settimana, il week end
rel. veliki teden la settimana santa - típ1 (-a) m
1. tipo; modello:
nov tip stroja un nuovo tipo di macchina
športni tip avtomobila un modello sportivo di automobile
deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih dividere le persone in tipi per caratteri psichici, somatici
(on, ona) ni moj tip non è il mio tipo
tip gotske stavbe tipo di costruzione gotica
pesmi izpovednega tipa poesie di tipo lirico
2. pejor. tipo, soggetto; pog. tomo:
nevaren, sumljiv tip un tipo pericoloso, sospetto
s takim tipom nočem imeti opravila con tipi così non voglio avere a che fare
pokvarjen tip un tipo corrotto
3. lit. (lik s poudarjeno značajsko potezo) tipo:
tip hinavca, skopuha, upornika il tipo dell'ipocrita, dell'avaro, del ribelle
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip (človeka) tipo brachicefalo, dolicocefalo, microcefalo
slušni, vizualni tip tipo uditivo, visivo
psih. ekstravertirani, introvertirani tip tipo estroverso, introverso
arhit. dvoranski tip cerkve chiesa a una navata
gozd. gozdni tip tipo di bosco
lingv. naglasni tip tipo di accento
zool. osnovni tip tipo caratteristico - tlà (tál) n pl.
1. suolo, terreno, terra:
tla se majejo la terra trema
krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
ležati na tleh giacere per terra
mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare
2. pavimento:
čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet
3. terra:
veje segajo do tal i rami arrivano a terra
dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare
4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico
5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro - tóčka (-e) f
1. punto (tudi mat. ):
izhodiščna točka punto di partenza
razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi
2. mat. punto;
izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
diametralna točka punto diametralmente opposto
realna točka punto reale
stična točka punto d'incontro
3. ekst. punto:
razgledna točka belvedere; vista panoramica
izletniška točka meta di gite
4. pren.
mrtva točka punto morto
gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto
5.
boleča točka punto dolente; punctum dolens
razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente
6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge
7. (točka sporeda, prireditve) numero:
plesna, solistična točka numero di danza, solistico
8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokazati na belo točko fischiare un rigore
voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
to je njegova šibka točka è il suo punto debole
pren. Arhimedova točka punto di partenza
med. bolečinska točka punto dolorifico
šport. kazenska točka penalità
elektr. nevtralna točka punto neutro
fiz., voj. ničelna točka punto zero
triangulacijska točka punto di triangolazione
bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
tekst. vezna točka punto di imbastitura
geogr. višinska točka quota - trébuh (-úha) m
1. anat. ventre, pancia; pog. buzzo; šalj. trippa:
trebuh me boli mi duole la pancia, ho mal di pancia
imeti trebuh kot sod avere un pancione
ptica je po trebuhu rumena l'uccello è giallo sul ventre
2. pren. pancia, ventre:
trebuh steklenice la pancia del fiasco
trebuh ladje il ventre della nave
rovi v trebuhu gore gallerie nel ventre della montagna
trebuh notri, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!
dobivati trebuh mettere su pancia
po gostilnah pasti trebuh fare pasti abbondanti in trattoria
biti tako lačen, da se skozi trebuh vidi avere una fame da lupo
ležati na trebuhu giacere sul ventre, proni
od smeha se držati za trebuh ridere a crepapelle, a crepapancia, tenere il ventre dalle risa
po trebuhu se plaziti pred kom strisciare davanti a qcn.
iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
pog. ne zanima ga drugo, kot da ima trebuh poln non pensa che a riempirsi il buzzo
vrniti se s praznim trebuhom tornare affamati, a pancia vuota
biti s trebuhom (di donna) essere incinta - tréskati (-am) | tréščiti (-im) imperf., perf.
1. tuonare
2. pren. strepitare, far rumore; tuonare
3. sbattere (della porta)
4. battere (contro):
toča je treskala po šipah la grandine batteva sui vetri
5. piombare, stramazzare
6. tr. scaraventare, lanciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. z oblakov treščiti na tla mettere (finalmente) i piedi a terra, scendere dalle nuvole
treščiti koga po glavi menare un colpo in testa a qcn.
treščiti koga na cesto sbattere qcn. sulla strada; licenziare qcn. in tronco
kaj mu je treščilo v glavo? ma cosa gli è preso? cosa gli è venuto in mente? - túj (-a -e)
A) adj. altrui:
posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui
2. estraneo, forestiero:
uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea
3. altro:
ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo
4. straniero, estero; forestiero:
učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
tuj državljan cittadino straniero
5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
počutiti se tujega sentirsi estraneo
6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono
7. estraneo, lontano:
vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
biti tuj essere impersonale, distaccato
živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
lingv. tuj element esotismo
šport. tuji igralec oriundo
hist. tuji vojak ausiliario
B) túji (-a -e) m, f, n
misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
iti na tuje andare all'estero - udáriti (-im) | udárjati (-am)
A) perf., imperf.
1. colpire, battere; picchiare:
udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento
2. battere, sbattere, urtare:
avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro
3. cadere:
v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile
4. pren. attaccare, assaltare:
udariti na sovražnika attaccare il nemico
5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato
6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione
7. pren.
slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole
8. impers. pog. ammalarsi
udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi
9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici
10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
udariti polko attaccare una polka
udariti tarok fare una partita di tarocchi
udariti po žganju darci dentro col brandy
udariti obilno malico fare una colazione abbondante
11.
udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere
12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
naravnost udariti dire direttamente
13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
udariti jo čez travnik tagliare per il prato
udariti jo v hribe andare in montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
pren. udariti v oči saltare agli occhi
udariti (si) v roke concludere un affare
udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno
B) udáriti se (-im se) perf. refl.
1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa
2. pren. (sporeči se) litigare
3. (spopasti se) scontrarsi - ujéti (ujámem)
A) perf.
1. prendere, catturare, acchiappare:
ujeti bežečega catturare il fuggitivo
ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo
2. afferrare; trattenere:
megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici
3. cogliere, sorprendere:
ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante
4. accalappiare, abbindolare, incantare:
ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina
5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
ujeti zamujeno ricuperare il ritardo
6. riuscire a prendere:
če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera
7. trovare:
ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono
8. pren. afferrare; capire:
ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.
9. captare, ricevere:
ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera
10. trovare, cogliere:
ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio
11. pren. cogliere; rubare:
ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno
12. sorprendere:
glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
ujeti prizor na platno disegnare una scena
ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
ujeti koga v past ingannare qcn.
ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
igre ujeti pagata catturare il bagatto
B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.
1. afferrarsi; aggrapparsi:
zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia
2. essere trattenuto:
žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami
3. cadere in trappola; abboccare:
ujeti se na trnek abboccare all'amo
4. lasciarsi cogliere, prendere:
goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere
5. ingranare, combaciare:
zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra
6. accordarsi:
nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente
7. adattarsi, adeguarsi:
ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni
8. riprendersi:
po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi
9. combaciare:
konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njune oči so se ujele si guardarono
ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde - uléči se (uléžem se) | ulégati se (-am se) perf., imperf.
1. distendersi; coricarsi:
uleči se na bok, hrbet, trebuh distendersi sul fianco, sul dorso, sul ventre
2. (leči) posarsi, depositarsi:
gošča se je ulegla na dno la feccia si è posata sul fondo
3. abbassarsi, posarsi:
sneg se je ulegel toliko, da je primeren za smuko la neve si è abbassata tanto da poterci sciare bene
4. adattarsi; quadrare; stare bene:
čevlji se uležejo po nogi le scarpe si adattano al piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. starost se je ulegla nanj è invecchiato
evf. uleči se k večnemu počitku morire, spirare
pren. uleči se komu v srce guadagnarsi l'affetto di qcn. - usékati (-am)
A) perf.
1. tagliare, ferire di taglio; ekst. mordere:
modras ga je usekal è stato morso da una vipera
2. colpire, battere; dare un colpo, un pugno, un calcio:
usekati po glavi dare un pugno in testa
3. pren. voj. attaccare, aprire il fuoco
4. pren. echeggiare, rimbombare:
v tišino so usekali kriki il silenzio fu rotto da grida, nel silenzio echeggiarono grida
5. pren. sbottare
6. pog.
usekati mimo sbagliare in pieno
7. pog. usekati jo andarsene, tagliare:
usekati jo čez gmajno tagliare per i campi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
godba je usekala koračnico la banda attaccò una marcia
strela je usekala v zvonik il fulmine colpì il campanile
B) usékati se (-am se) perf. refl.
1. attaccare briga, litigare, bisticciare
2. (spopasti se) scontrarsi - ústa (úst) n pl.
1. bocca; ekst., šalj. (goflja, kljun) becco:
odpreti, zapreti usta aprire, chiudere la bocca; aprire, chiudere il becco
ne odpreti ust non aprir bocca
zapreti, zamašiti usta (utišati) chiudere, cucire, tappare la bocca
poljubiti na usta baciare sulla bocca
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
imeti grenka usta (tudi ekst.) avere la bocca amara
pritrgovati si od ust togliersi il pane di bocca
izvleči kaj iz ust cavar qcs. di bocca
odpreti usta od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa
2. pren. (človek glede na potrebo po hrani) bocca:
nahraniti veliko ust avere molte bocche da sfamare
3. (odprtina) bocca, entrata, apertura:
čeb. usta panja entrata dell'arnia
usta podzemne železnice entrata, uscita del metrò
usta kitare (zvočnica) foro di risonanza
usta piščali (na orglah) bocca (della canna d'organo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
veselo raztegniti usta ridere di gusto
vzeti besedo iz ust togliere la parola di bocca
polagati komu odgovore na usta imbeccare qcn.
ne imeti kaj v usta dati vivere stentatamente
živeti iz rok v usta campare alla giornata
vleči nekoga ime po ustih sparlare di qcn.
njegovo ime je bilo v ustih vseh il suo nome era sulla bocca di tutti
danes še nisem imel nič v ustih oggi non ho mangiato ancora niente
imeti medena, nesramna usta parlare affettatamente, sconcio
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
njega so polna usta junaštva, na vsa usta se hvali è un fanfarone, uno smargiasso
na vsa usta se smejati ridere a crepapelle
imeti zavezana usta aver la bocca cucita
misliti, da ti bodo (nekje) pečena piščeta v usta letela a nessuno piovono le lasagne in bocca
umetno dihanje usta na usta respirazione (artificiale) bocca a bocca
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la bocca batte dove il dente duole
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo - ustávljati (-am) | ustáviti (-im)
A) perf., imperf.
1. fermare, arrestare:
avto ustaviti pred hišo fermare l'auto davanti alla casa
ustaviti ranjencu kri arrestare il sangue del ferito
ustaviti motor, stroj fermare il motore, la macchina
2. fermare, interrompere; sospendere:
ustaviti dobavo, pomoč, prodajo sospendere, interrompere la fornitura, gli aiuti, la vendita
ustaviti časopis cessare di pubblicare il giornale
avt. znak ustavi il segnale stop
jur. ustaviti postopek interrompere l'azione (giudiziaria, penale)
voj. ustaviti ogenj cessare il fuoco
B) ustávljati se (-am se) | ustáviti se (-im se) perf., imperf. refl.
1. fermarsi, arrestarsi:
hodi težko, zato se večkrat ustavi cammina con difficoltà, perciò si ferma spesso
ura se je ustavila l'orologio si è fermato
v tem hotelu se večkrat ustavim mi fermo spesso in quest' hotel
2. (v 3. os. upreti, upirati se) ripugnare, stomacare, schifarsi:
meso se mu je ustavilo si è schifato della carne
3. star. (upirati, upreti se) opporsi, ribellarsi:
ustaviti se predlogu opporsi alla proposta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se je, da se je čas ustavil sembrava che il tempo si fosse arrestato
pogled se mu ustavi na neznancu lo sguardo si sofferma sul volto di uno sconosciuto
srce se ji je ustavilo, ko ga je zagledala al vederlo ebbe un tuffo al cuore
kadar se ti delo začenja ustavljati, prenehaj in se odpočij quando il lavoro comincia a schifarti, ti viene a noia, fermati e riposa un po' - vàš (váša -e)
A) adj.
1. vostro; suo:
vaši športniki i vostri sportivi
vaša dolžnost je, da pridete è suo dovere venire
2. (v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje) Vostro, Suo:
Vaše kraljevo veličanstvo Vostra Maestà
Vaša ekscelenca Sua Eccellenza
Vaša gnada Vostra Grazia
Vaša presvetlost Sua Signoria Illustrissima
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je vaših let ha la vostra età
pog. če bi bil jaz na vašem mestu al suo posto, se fossi in lei
v vašem primeru nel suo caso
dajte že mir s tem vašim športom e finitela una buona volta con questo vostro sport!
to ni vaša stvar non sono cose che la riguardino
to bi rad slišal iz vaših ust questo vorrei sentirlo da lei
B) vàš (váša -e) pron. vostro; suo:
vaši so izgubili i vostri (sportivi, giocatori e sim.) hanno perso
v mestu sem videl vaše in città ho incontrato i suoi (parenti)
naj bo po vašem e sia come dice (vuole) lei
tu ni nič vašega qua non c'è niente di suo - vès (vsà, vsè)
A) adj.
1. tutto:
imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
ne spati vso noč non dormire tutta la notte
prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo
2. tutto, intero:
biti ves bled essere tutto pallido
biti ves iz sebe essere fuori di sé
3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse
4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi
5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa
6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo
B) pron.
1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
vse se mu posreči gli riesce tutto
biti na vse pripravljen essere pronto a tutto
2. vse (izraža množino bitij) tutti:
vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono
3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smejati se na ves glas ridere a crepapelle
pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
rel. vsi sveti Ognissanti
biti ves v delu essere immerso nel lavoro
odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
teči, da se vse kadi correre a gambe levate
vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
vse črno jih je bilo erano una moltitudine
dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte - véter (-tra) m vento; ekst. aria:
veter piha, vleče il vento soffia, tira
veter napenja jadra il vento gonfia le vele
veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
hoditi proti vetru andare contro vento
zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
severni veter tramontana
južni veter austro
vzhodni, zahodni veter levante, ponente
krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
čelni veter vento contrario
astr. sončni veter vento solare
geogr. pasatni veter aliseo
kopni veter vento di terra
morski veter vento, brezza di mare
rafalni veter vento a raffiche
vzgonski veter corrente ascendente
anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
jakost vetra forza del vento
navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
začel je pihati drug veter è cambiato il vento
dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
govoriti vetru, v veter parlare al deserto
predati se vetru lasciarsi andare
delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
po vetru secondo il vento che tira
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta