Franja

Zadetki iskanja

  • ujéti (ujámem)

    A) perf.

    1. prendere, catturare, acchiappare:
    ujeti bežečega catturare il fuggitivo
    ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
    mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo

    2. afferrare; trattenere:
    megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici

    3. cogliere, sorprendere:
    ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante

    4. accalappiare, abbindolare, incantare:
    ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina

    5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
    šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
    ujeti zamujeno ricuperare il ritardo

    6. riuscire a prendere:
    če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera

    7. trovare:
    ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono

    8. pren. afferrare; capire:
    ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
    pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.

    9. captare, ricevere:
    ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera

    10. trovare, cogliere:
    ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio

    11. pren. cogliere; rubare:
    ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
    ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno

    12. sorprendere:
    glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
    ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
    ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
    ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
    ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
    ujeti prizor na platno disegnare una scena
    ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
    ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
    ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
    ujeti koga v past ingannare qcn.
    ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
    igre ujeti pagata catturare il bagatto

    B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.

    1. afferrarsi; aggrapparsi:
    zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia

    2. essere trattenuto:
    žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami

    3. cadere in trappola; abboccare:
    ujeti se na trnek abboccare all'amo

    4. lasciarsi cogliere, prendere:
    goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere

    5. ingranare, combaciare:
    zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra

    6. accordarsi:
    nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente

    7. adattarsi, adeguarsi:
    ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni

    8. riprendersi:
    po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi

    9. combaciare:
    konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njune oči so se ujele si guardarono
    ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
    ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
    veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde
  • uresničeváti (-újem) | uresníčiti (-im)

    A) imperf., perf. attuare, mettere in atto, concretare, realizzare, effettuare, portare a effetto, compiere:
    uresničiti zamisli realizzare i progetti
    uresničevati obljube, grožnje mettere in atto le promesse, le minacce

    B) uresničeváti se (-újem se) | uresníčiti se (-im se) imperf., perf. refl. avverarsi, compiersi, concretarsi, realizzarsi:
    uresničila so se tvoja predvidevanja le tue previsioni si sono compiute, si sono avverate
  • v prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
    priti v hišo entrare in casa
    iti v mesto andare in città
    zaviti v desno svoltare a destra
    vzeti v roko prendere in mano

    2. (za izražanje usmerjenosti) in:
    udarec v obraz pugno in faccia

    3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
    rdeč v obraz rosso in viso

    4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
    prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
    delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

    5. (za izražanje načina) in:
    v gosjem redu in fila indiana
    igrati v troje suonare in tre

    6. (za izražanje namena) in:
    dati a najem dare in affitto
    večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

    7. (za izražanje sredstva) in:
    zavit v odejo avvolto nella coperta

    8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
    verovati v koga credere in qcn.
    zaupati v koga fidarsi di qcn.
    biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

    9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
    pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
    preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
    razdeliti v dva dela dividere in due parti

    10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
    lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
    spraviti v red mettere in ordine

    11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
    to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
    stopiti v stranko aderire a un partito

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
    ostati v hiši restare a casa, in casa
    živeti v mestu vivere in città
    bivati v Trstu abitare a Trieste

    2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
    zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

    3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
    biti v vladi essere nel governo
    živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

    4. (za izražanje področja delovanja) in:
    delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

    5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
    v času kuge durante la peste
    vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
    končati v roku finire in tempo

    6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
    iti ven v dežju uscire con la pioggia
    reči v jezi dire in un attacco di rabbia

    7. (za izražanje načina) in, a, con:
    plesati v parih ballare in coppie
    ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
    posneti v barvah ritrarre a colori

    8. (za izražanje sredstva) in, con:
    pomoč v denarju aiuti in denaro

    9. (za izražanje količine) in:
    vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

    10. (za izražanje stanja) in:
    biti v formi essere in forma
    čokolada v prahu cioccolato in polvere

    11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
    zmagati v teku vincere nella corsa
    v vsakem pogledu in ogni caso

    12. (za izražanje istovetnosti) in:
    v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smehljati se v brado ridere dentro di sé
    pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
    pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
    pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
    pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
    pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
    pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
    pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
    pren. iti vase rientrare in sé
    evf. biti v letih essere in età avanzata
    v resnici in effetti
  • vodíti (vódim) imperf.

    1. condurre, portare, menare; accompagnare:
    voditi goste v sobe accompagnare gli ospiti nelle stanze
    voditi živino na pašo menare, condurre, portare le bestie al pascolo
    voditi konja za uzdo condurre il cavallo alla briglia

    2. essere alla testa, procedere alla testa di:
    sprevod vodi zastavonoša alla testa del corteo procede il portabandiera

    3. guidare, indirizzare, dirigere, pilotare:
    daljinsko voditi teleguidare, telecomandare
    voditi ladjo pilotare la nave
    voditi delo dirigere il lavoro
    voditi raketo teleguidare il missile

    4. governare, dirigere; presiedere (a); essere a capo (di); condurre:
    voditi stranko essere a capo di un partito
    muz. voditi zbor dirigere un coro
    voditi gospodinjstvo governare la casa
    voditi sejo presiedere alla riunione
    voditi oddajo condurre una trasmissione

    5. essere guida:
    duhovno, moralno voditi essere la guida spirituale, morale (di)

    6. aver cura, aver a cuore, preoccuparsi (di):
    vodila ga je skrb za otroka aveva a cuore il bene del bambino

    7. portare, condurre (di strada, porta e sim.)
    vrata vodijo v spalnico la porta conduce nella camera da letto
    pren. vztrajno delo vodi do uspeha la costanza nel lavoro porta al successo

    8. tenere:
    voditi evidenco o prebivalstvu tenere l'evidenza della cittadinanza
    voditi poslovne knjige tenere i libri contabili

    9. šport. essere in testa, condurre, essere in vantaggio:
    vodi manj znan kolesar è in testa (alla corsa) un corridore poco noto
    naši vodijo za dve točki i nostri conducono per due punti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voditi pogajanja trattare, essere in trattative con
    voditi zapisnik redigere, scrivere il verbale
    pren. voditi koga za nos menare qcn. per il naso, turlupinare qcn.
    voditi v čem, v kaki dejavnosti (za države) essere il paese leader in
    alp. voditi navezo guidare la cordata, essere il capocorda
    voditi trgovino esercire, gestire un negozio
    PREGOVORI:
    vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
    če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa
  • všólati (-am) perf. šol. iscrivere a scuola, in una scuola
  • vzplávati (-am) perf.

    1. emergere, salire in superficie:
    pren. na lice ji vzplava smehljaj sul suo volto si delinea un sorriso

    2. redko cominciare a nuotare
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • zafilozofírati (-am)

    A) perf. mettersi a filosofare, ad arzigogolare

    B) zafilozofírati se (-am se) perf. refl. trattenersi, perdersi in arzigogoli
  • zafrkávati (-am)

    A) imperf. pog.

    1. prendere in giro qcn., burlarsi di qcn.

    2. dare fastidio a qcn., importunare qcn.

    B) zafrkávati se (-am se) imperf. refl.

    1. scherzare, prendere in giro qcn.

    2. darsi da fare; darsi pena, penare, faticare:
    celo uro sem se zafrkaval s popravilom naprave ho penato un'ora per aggiustare l'apparecchiatura
  • zajézditi (-im) perf.

    1. cavalcare

    2. montare in groppa, a cavallo
  • zakadíti (-ím)

    A) perf.

    1. riempire di fumo

    2. cominciare a fumare

    3. fumare

    4. spendere in sigarette (e sim.)

    5. star. scaraventare, scagliare:
    zakaditi knjige v kot scaraventare i libri in un angolo

    B) zakadíti se (-ím se) perf. refl.

    1. mandare fumo

    2. riempirsi di fumo

    3. sollevarsi (di fumo, polvere):
    iz obleke se je zakadil prah dal vestito si sollevò una nuvola di polvere

    4. pren. (zdirjati) slanciarsi, precipitarsi:
    zakaditi se proti izhodu precipitarsi verso l'uscita

    5. pren. attaccare, dare addosso:
    zakaditi se v nasprotnika dare addosso all'avversario
  • zakúhati (-am)

    A) perf.

    1. cuocere, far bollire (dentro)

    2. žarg. avt. surriscaldare

    3. pren. scaldarsi; andare in bestia

    4. pren. scoppiare (rabbia e sim.)

    5. (zakuhati jo komu) cacciare qcn. in un bel guaio; giocare un bel tiro a qcn.; provocare (una rissa)

    B) zakúhati se (-am se) perf. refl. (nastati, razviti se) nascere, insorgere (difficoltà, complicazioni)
  • zapíkati (-am) | zapikováti (-újem)

    A) perf., imperf. ficcare, conficcare; fissare

    B) zapikováti se (-újem se) imperf. refl.

    1. conficcarsi

    2. impuntarsi a, in; ficcare il naso in; inciampare in:
    zapikuje se v vsako njegovo izjavo inciampa in qualunque cosa lui dica
  • zarádi

    A) prep. (z rodilnikom)

    1. (za izražanje vzroka) per, per via di, a causa di:
    zaradi megle se je zgodilo več nesreč a causa della nebbia si sono avuti vari incidenti
    zaradi katerega (v oziralni odvisnikih):
    že dolgo ni videl sina, zaradi katerega je dosti pretrpel non vedeva da molto tempo il figlio a causa del quale aveva tanto sofferto

    2. (za izražanje namena) a, per, in:
    skopali so globoke jarke zaradi obrambe mesta furono scavati profondi fossati a difesa della città
    posvetoval se je zaradi morebitnega najetja posojila andò a consultarsi per contrarre eventualmente un prestito

    3. zaradi lepšega pro forma, proforma:
    sestanek so sklicali zaradi lepšega la riunione fu convocata proforma

    4. pren. (za izražanje ozira) per, quanto a:
    zaradi nas lahko ostanete quanto a noi, potete restare
    zaradi otrok mi je žal, da niso videli predstave mi dispiace per i bambini che non hanno visto lo spettacolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naredi to zaradi ljubega miru fallo pro bono pacis
    knjiž. na to se ne spoznam, zaradi česar raje molčim di queste cose non m'intendo, per cui preferisco tacere
    zaradi tega in onega nisem za trenutek prost tra una cosa e l'altra non ho un attimo di tempo
    zaradi okoliščin pač nisem mogel odbiti date le circostanze, non ho potuto rifiutare
    um., lit. umetnost zaradi umetnosti l'arte per l'arte

    B) (v vezniški rabi) (zato) perciò:
    niso bili pozorni, zaradi tega so naredili veliko napak non hanno fatto attenzione, perciò hanno commesso molti errori
  • zaúpno adv. in confidenza, riservatamente, a quattr'occhi; knjiž. inter nos, in camera charitatis:
    strogo zaupno strettamente confidenziale, top-secret
  • zavóljo konj. (zaradi, z rodilnikom) a causa di, per via di; in seguito a; per:
    roke se mu tresejo zavoljo bolezni le mani gli tremano a causa della malattia
    zavoljo mene per me, quanto a me
    zavoljo lepšega pro forma
  • zmóči (zmórem) perf.

    1. potere, essere in grado, essere capace di (fare, adempiere e sim.), riuscire a:
    zmoči nalogo essere in grado di adempiere il compito
    od strahu ni zmogel besede dallo spavento non potè pronunciare parola
    ljubezen zmore vse l'amore può tutto
    stroške komaj zmoremo a malapena riusciamo a coprire le spese
    kraj ne zmore niti enega dobrega hotela la località non dispone di un solo albergo decente
    vsega tega ne zmorem pojesti non riesco, non ce la faccio a mangiare tutta questa roba
    pot so zmogli v enem dnevu riuscirono a superare il percorso in un solo giorno

    2. aver ragione di, vincere:
    zmogel ga je spanec fu vinto dal sonno
  • arèst (-a) m pog. (zapor) prigione, carcere; galera, pog. gattabuia:
    šalj. biti v arestu stare in galera, vedere il sole a scacchi
  • bárva (-e) f

    1. colore; tinta:
    bela, črna, rdeča barva colore bianco, nero, rosso
    kričeča, mirna barva colore acceso, spento
    pastelna barva tinta pastello
    topla, živa barva colore caldo, vivo
    barva kriči, bode v oči il colore è chiassoso, troppo vistoso
    barve se skladajo, ujemajo tra i colori c'è armonia, accordo
    barve se tepejo i colori sono in contrasto, fanno a pugni
    opisovati kaj v rožnatih barvah, s črnimi barvami dipingere qcs. in rosa; presentare, descrivere qcs. coi colori più neri, nelle tinte più fosche

    2. (naravna obarvanost obraza, kože) colore, colorito, incarnato:
    ima lepo, zdravo barvo ha un bel colorito sano

    3. (sredstvo za barvanje) colore:
    vodna, oljna barva colore ad acqua, a olio

    4. ekspr. (prepričanje, mišljenje, nazor) colore:
    X je večkrat menjal barvo X ha cambiato spesso colore

    5. pren. (značilnost):
    lokalna barva colore locale

    6. (zvočna obarvanost) colore, colorito

    7. (razločevalno znamenje pripadnosti) pl. barve colori; pren. (moštvo, za katero navijaš) i colori del cuore;
    državne barve i colori nazionali

    8. igre colore:
    napovedati barvo licitare un colore

    9. kem. colore (anorganico); lov. (krvna sled) tracce (di sangue):
    rel. liturgične barve colori liturgici
    zool. varovalna barva colore mimetico
    fiz. komplementarni barvi colori complementari
    fiz. spektralne barve i colori dello spettro solare
  • báza (-e) f

    1. (osnova, podlaga) base:
    na bazi in base a, sulla base di

    2. voj. base:
    letalska, pomorska, vojaška baza base aerea, navale, militare
    baza za raketne izstrelke, vesoljska baza base missilistica, spaziale
    vrniti se v bazo rientrare alla base

    3. anat. base (di un organo); um.
    baza stebra base d'una colonna
    artikulacijska baza base d'articolazione
    polit. volivna baza base elettorale
    vet. krmna baza foraggi

    4. kem. base, alcali

    5. polit. base:
    preveriti voljo baze consultare la base