Franja

Zadetki iskanja

  • pregrízniti (-em) | pregrizováti (-újem) perf., imperf. staccare con un morso; dividere in due (coi denti):
    pren. pregrizniti komu vsako besedo troncare ogni parola in bocca a uno
  • prehodíti (-hódim)

    A) perf. percorrere, fare (un percorso), coprire, superare, camminare, girare:
    prehoditi deset kilometrov fare (a piedi) dieci chilometri
    prehoditi velike razdalje coprire, superare grandi distanze
    prehoditi ves svet girare il mondo
    ure in ure sta prehodila, ne da bi spregovorila besedo camminavano ore e ore senza scambiarsi una parola
    gospodarstvo mora prehoditi dolgo pot do stabilizacije l'economia nazionale deve superare un lungo percorso per assestarsi

    B) prehodíti se (-hódim se) perf. refl. sgranchirsi (le gambe)
  • premôči (-mórem) perf., imperf.

    1. (premagati) vincere, sopraffare:
    spanec ga je premogel fu vinto dal sonno

    2. imperf. (imeti) avere, possedere:
    s seboj je vzel vse, kar je premogel prese con se tutto ciò che aveva
    ni premogel niti za kosilo non aveva nemmeno di che pagarsi il pranzo

    3. essere capace di:
    odgovoril je z vsem mirom, kar ga je premogel ribattè con tutta la calma di cui era capace
    ne premoči niti ene angleške, nemške, ruske besede non sapere una parola di inglese, di tedesco, di russo
  • prepovédan (-a -o) adj. vietato, proibito; ekst. tabù:
    prepovedano parkiranje divieto di parcheggio
    šport. prepovedani udarec colpo proibito
    pren. prepovedani sad frutto proibito
    prepovedana tema tabù
    prepovedano govorjenje parole, discorsi proibiti
    lingv. prepovedana beseda parola errata
    film, prepovedan mladoletnikom (mlajšim od 14 let) film vietato ai minori di 14 anni
    prepovedano kaditi vietato fumare
    nezaposlenim prepovedan vstop vietato l'accesso ai non addetti ai lavori
  • prepustíti (-ím) | prepúščati (-am)

    A) perf., imperf. lasciare, cedere, rimettere; abbandonare; scaricare:
    prepustiti hišo sinu lasciare la casa al figlio
    prepustiti komu besedo cedere la parola a qcn.
    jur. prepustiti v uporabo cedere in usufrutto
    prepustiti pobudo lasciare l'iniziativa
    šport. prepustiti tekmo, borbo abbandonare
    prepustiti sodbo bralcem rimettere il giudizio (su un libro) al lettore
    prepustiti kaj naključju, dobri volji nekoga lasciare qcs. al caso, all'arbitrio di qcn.
    pog. prepustiti kaj pozabljenju lasciare qcs. nel dimenticatoio, dimenticarsi di qcs.
    pren. prepustiti koga usodi abbandonare qcn. al suo destino
    prepustiti koga samemu sebi lasciar cuocere qcn. nel suo brodo

    B) prepustíti se (-ím se) | prepúščati se (-am se) perf., imperf. refl. abbandonarsi; affidarsi, rimettersi, rassegnarsi; stare:
    prepustiti se objemu koga abbandonarsi all'abbraccio di qcn.
    prepustiti se splošnemu navdušenju abbandonarsi all'entusiamso generale
    prepustiti se skrbnim rokam bolniške sestre affidarsi alle mani premurose dell'infermiera
    prepustiti se obupu lasciarsi andare, abbandonarsi alla disperazione
    prepustiti se malodušju rassegnarsi, scoraggiarsi
    prepustiti se razsodbi sodnikov rimettersi, riferirsi alle decisioni dei giudici
    prepuščati se brezdelju adagiarsi nell'ozio
  • preračúnati (-am) | preračunávati (-am) perf., imperf.

    1. calcolare; computare, conteggiare

    2.
    preračunati, preračunavati na convertire in; pog. cambiare in
    preračunati dolarje v tolarje convertire i dollari in talleri
    preračunati kubične metre v litre convertire i metri cubi in litri

    3. teh. dimensionare (un'apparecchiatura, una macchina)

    4. calcolare, valutare, giudicare, soppesare, ponderare:
    preračunati vsako besedo, vsak gib ponderare ogni parola, ogni gesto
  • prevzèm (-éma) m

    1. rilevamento, ritiro; assunzione:
    prevzem blaga ritiro della merce
    prevzem funkcije assunzione di una carica
    lingv. prevzem besede prestito (di parola straniera)

    2. presa:
    prevzem oblasti presa del potere

    3. adm. (prevzem iz pristojnosti drugega) avocazione

    4. teh.
    tehnični prevzem collaudo

    5. ekon. (podjetja, družbe) rilevamento (di una ditta, di una società)
  • prevzémati (-am) | prevzéti (-vzámem)

    A) imperf., perf.

    1. prendere, ritirare, prelevare (la merce), rilevare:
    prevzeti besede iz drugih jezikov prestare, prendere in prestito parole straniere
    prevzeti podjetje rilevare una ditta
    prevzeti javno naročilo appaltare lavori pubblici

    2. assumere (una carica, un compito)

    3. togliere, rubare

    4. (vbzujati, vzbuditi čustva) esser preso, pervaso, colto da; provocare, commuovere, entusiasmare, colpire, far impressione, impressionare:
    prevzema ga obup è colto dalla disperazione
    jok otrok ga je prevzel il pianto dei bambini lo commosse
    groza, strah, sovraštvo ga je prevzemalo provava orrore, spavento, odio
    prevzeti besedo prendere la parola, interloquire
    prevzeti nase krivdo assumersi la colpa, la responsabilità
    prevzeti oblast prendere il potere
    šport. prevzeti pobudo prendere l'iniziativa
    šport. prevzezi štafetno palico prendere il testimone

    B) prevzémati se (-am se) | prevzéti se (-vzámem se) imperf., perf. refl. inorgoglirsi, insuperbirsi, montarsi la testa
  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • pripráven1 (-vna -o) adj.

    1. atto, idoneo; maneggevole, pratico:
    pripravno orodje arnese maneggevole

    2. (primeren) adatto, adeguato, idoneo:
    pripraven za odgovorno nalogo idoneo a svolgere un incarico di responsabilità
    ne moči najti pripravne besede non poter trovare la parola adatta
  • prosíti (prósim) imperf.

    1. chiedere, domandare, richiedere, implorare, invocare, intercedere, pregare (tudi rel. ):
    prositi za koga, za kaj pregare, intercedere per qcn., per qcs.
    prositi odpuščanja chiedere perdono
    prositi Boga milosti pregare Dio, implorare da Dio la grazia
    prositi za blago razsodbo sodišča invocare la clemenza della corte
    prositi za besedo chiedere la parola
    prositi za pojasnilo chiedere lumi, domandare ragione di qcs.; chiedere spiegazioni, (una) spiegazione
    prositi za roko chiedere la mano di (una donna), chiedere una donna in sposa
    rel. prositi za sprejem med novice postulare

    2. (v medmetni rabi)
    a) (izraža vljudnost pri nagovoru) per favore, per cortesia:
    prosim, odprite okno per favore, vuole aprire la finestra?!
    vozne listke, prosim biglietti, prego!
    b) (kot vljudnostni odgovor pri zahvali) non c'è di che, si figuri:
    'Hvala.' — 'Prosim.' 'Grazie.' — '(Prego,) non c'è di che.'
    boš kavo? (ja,) prosim (ti va) un caffe? Sì, grazie
    (pri telefoniranju, tudi kadar česa nismo dobro slišali) Prosim? nisem razumel, bi lahko ponovili? Scusi, non ho capito. Vuole ripetere, per favore?
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo; chi ha bisogno non mostra denti
  • pŕvi (-a -o)

    A) numer.

    1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1o:
    prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
    prvi razred prima classe
    otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
    1. maj 1o maggio
    Filip I. Filippo I

    2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
    prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

    3. (najboljši) primo:
    voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
    blago prve vrste merce di prima qualità

    4. (najpomembnejši, glavni) primo:
    prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
    otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
    prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

    5. (na najnižji stopnji) primo:
    prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

    6. (ki se šele začenja) primo:
    astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

    7. (sprednji) anteriore:
    prvo kolo ruota anteriore
    prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ubogati na prvo besedo ubbidire subito
    imeti prvo besedo avere la parola decisiva
    pren. blago iz prve roke merce di prima mano
    pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
    avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
    prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
    tisk. prva izdaja edizione principe
    gastr. prva jed primo (piatto)
    film. prva klapa partenza
    rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
    gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
    jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
    mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
    opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1o grado
    med. prva pomoč pronto soccorso
    prva povojna leta il primo dopoguerra
    muz. prva violina primo violino
    šah. prva deska primo giocatore
    šport. prva liga I divisione, serie A
    polit. Prva internacionala I Internazionale
    (prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
    prvi znaki pleše calvizie incipiente
    film. prvi plan primo piano
    muz. prvi glas il tono più alto
    pren. prvi korak primo passo
    delati prve korake muovere i primi passi
    prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
    prvi mož (države, občine) il primo cittadino
    časn. prvi članek capocronaca
    gost. prvi kuhar capocuoco
    navt. prvi mornar nostromo
    rel. prvi mučenec protomartire
    prvi nastop debutto
    lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
    navt. prvi strojnik capomacchina
    muz. prvi takti spunto
    navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
    pren. prvi začetki vagito, vagiti
    prvi znak avvisaglia
    na prvi pogled a prima vista
    v prvem trenutku in un primo tempo
    van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
    fiziol. prvo mesečno perilo menarca
    šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
    prvo nadstropje primo piano; piano nobile
    anat. prvo vratno vretence atlante

    B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
    prvi v razredu il primo della classe
    prvi med enakimi primus inter pares
    denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
    diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
    voziti v prvi (prestavi) guidare in prima
  • prvôten (-tna -o) adj.

    1. primario, primitivo, originario, originale, iniziale; archetipo

    2. (nanašajoč se na začetno obdobje) primo, primitivo:
    prvotno krščanstvo cristianesimo primitivo

    3. autoctono; knjiž.
    prvotna ljudstva popoli primitivi
    prvotna oblika forma archetipa; originaria, primitiva
    lingv. prvotni pomen besede significato originario della parola
  • razvòj (-ôja) m sviluppo, evoluzione:
    pospeševati razvoj stimolare lo sviluppo
    enakomeren, skladen razvoj sviluppo uniforme, armonico
    gospodarski, politični, kulturni razvoj sviluppo economico, politico, culturale
    duševni, telesni, umski razvoj sviluppo psichico, fisico, intellettuale
    razvoj bolezni sviluppo, decorso della malattia
    razvoj dogodkov sviluppo degli avvenimenti
    antr. enolinijski razvoj sviluppo unilineare
    šah. krilni razvoj sviluppo sui lati
    lingv. semantični razvoj besede sviluppo semantico della parola
    Mednarodna banka za obnovo in razvoj Banca Internazionale per la Ricostruzione e lo Sviluppo
  • rêči (rêčem)

    A) perf.

    1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
    otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
    ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
    pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
    rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
    naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
    ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

    2. dire, suggerire, raccomandare:
    uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

    3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
    rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

    4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
    psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
    rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
    iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
    prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

    5. (misliti, meniti) dire, pensare:
    kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

    6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
    tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
    gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

    7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
    rekel bi, da to ni res direi che non è vero
    ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
    kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

    8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
    recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
    dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
    ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
    pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
    domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
    ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
    ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
    pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
    še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
    pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
    reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
    takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

    B) rêči se (rêče se) perf. refl.

    1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
    gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

    2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
    živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

    3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
    to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
  • skováti (skújem) perf.

    1. forgiare; coniare:
    skovati denar coniare monete
    skovati orodje forgiare arnesi

    2. pren. forgiare, plasmare:
    skovati prijateljstvo, značaj forgiare un'amicizia, il carattere

    3. coniare; ekst. accomodare, rabberciare:
    skovati izraz, besedo coniare un termine, una parola
    skovati govor rabberciare un'allocuzione

    4. pren. tessere, tramare:
    skovati zaroto tessere le fila di una congiura, tramare una congiura
    skovati prevare tessere inganni

    5. pren.
    skovati dobiček trarre profitto
  • smísel (-sla) m

    1. senso, significato, accezione:
    v ožjem smislu besede nel senso stretto della parola
    delo daje življenju smisel il lavoro dà un senso alla vita
    razmišljati o smislu umetnosti considerare, vagliare il senso dell'arte

    2. smisel za (sposobnost za presojanje česa) senso di:
    izgubiti smisel za čas perdere il senso del tempo
    biti brez smisla za humor mancare di humour

    3. (posebna nadarjenost, sposobnost za kaj) talento, attitudine:
    imeti smisel za tehniko avere attitudine per la tecnica, esser portato alla tecnica
    razvijati smisel za praktično delo sviluppare l'attitudine al lavoro pratico

    4. v smislu
    a) secondo, conformemente a, in conformità con:
    ravnati v smislu predpisov agire in conformità con le norme
    b) (v adv. rabi)
    v nekem smislu in un certo senso
    v tem smislu in questo senso

    5. brez smisla, nima smisla non ha senso:
    brez smisla se je prepirati z njim non ha senso litigare con lui
    nima smisla razpravljati o teh problemih non ha senso discutere di questi problemi
  • snésti (sném)

    A) perf. mangiare:
    snesti besedo rimangiarsi la parola
    tako je lepa, da bi jo snedel è bella da morire
    iron. misli, da je snedel vso modrost sveta monta in cattedra, in pulpito
    ljudje bi ga najraje snedli ce l'hanno a morte con lui

    B) snésti se (sném se) imperf. refl. turbarsi, angustiarsi, rodersi
  • snéti (snámem) perf.

    1. togliere, staccare; sfilare:
    sneti ogrlico z vratu sfilare la collana

    2. pren. prendere, trovare; ekst. pescare:
    kje naj snamem toliko denarja?! e dove trovo tanti soldi?!
    kje si pa to novico snel? questa dove l'hai pescata?

    3. pog. pescare, arrestare; deportare:
    tatu so sneli na ulici hanno pescato il ladro per strada

    4. obrt. finire la maglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne sneti pogleda z dekleta non distogliere lo sguardo dalla fanciulla
    sneti besedo z jezika togliere la parola di bocca
    sneti komu glavo ammazzare, decapitare qcn.
    sneti novico s klina inventare qcs. di sana pianta
    pren. tega ne morem sneti s kljuke non posso trovarlo, procurarlo su due piedi
    sneti doge (s soda) sdogare
    navt. sneti jadrno prečko sferire
    sneti kapuco, klobuk scappucciare, scappellare
    sneti podkev sferrare
    sneti opore spuntellare
    sneti s tečajev sgangherare
    sneti krinko smascherare
    obrt. sneti šive sbastire
    sneti uzdo scavezzare
  • specífičen (-čna -o) adj.

    1. (poseben, svojevrsten) specifico, particolare:
    beseda ima v tej zvezi specifičen pomen in questo contesto la parola ha un significato specifico
    med. specifična bolezen malattia specifica
    fiz. specifična teža peso specifico
    fiz. specifična toplota calore specifico
    fiz. specifični upor resistenza specifica

    2. (značilen, tipičen) caratteristico, tipico, peculiare