Franja

Zadetki iskanja

  • Jánezek (-zka) m dem. od Janez (zlasti pren. ) bravo ragazzo; šalj. Pierino
    PREGOVORI:
    kar se Janezek nauči, to Janezek zna impara l'arte e mettila da parte
  • katerikóli (katera- katero-) pron. qualunque, qualsiasi; chiunque:
    udarec lahko pride od katerekoli strani il colpo può partire da qualunque parte
    kateregakoli bi doletela čast, naj jo sprejme a chiunque toccasse l'onore, lo accetti
  • kómičen (-čna -o) adj.

    1. comico:
    komična vloga parte comica
    komična opera opera buffa

    2. (smešen) comico, buffo, allegro, spassoso

    3. (šaljiv, humorističen) burlesco, umoristico
  • kontradiktóren (-rna -o) adj. (protisloven) contraddittorio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    filoz. kontradiktorna pojma proposizioni contraddittorie
    (dvostranska) kontradiktorna sodba sentenza contraddittoria
    kontradiktorni postopek contraddittorio
    kontradiktorni stranki parti in causa, parte e controparte
  • kráj1 (-a) m

    1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
    odročen kraj luogo fuori mano
    domači, rodni kraj luogo, suolo natio
    kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
    letoviški, turistični kraj località turistica
    kopališki kraj località balneare

    2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
    kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
    gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
    topli, hladni kraji zone calde, fredde
    močvirnat kraj zona paludosa

    3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
    težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
    kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
    spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
    na kraju samem sul luogo stesso

    4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
    stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
    na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
    dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
    od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
    avgust gre h kraju agosto sta per finire
    biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
    biti pri kraju essere alla fine
    dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
    govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
    iti (s kom)
    h kraju essere al lumicino
    ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
    niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
    prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
    priti komu do kraja convincere uno
    strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
    namembni kraj destinazione
    lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
    rel. sveti kraji luoghi santi
  • krásno

    A) adv. magnificamente, stupendamente

    B) inter. bello; benissimo:
    krasno, jutri gremo bello, domani si parte
  • kúpček (-čka) m dem. od kup mucchietto, mucchio:
    ima že lep kupček denarja si è messo già da parte un bel gruzzoletto
    otr. podreti kupček ruttare, fare il ruttino
    evf. narediti kupček cacare
    kupček peska (ki ga morje oblikuje na obali) tombolo
  • lastnínski (-a -o) adj. di, della proprietà:
    lastninska pravica diritto di proprietà
    lastninska tožba querela di proprietà
    lastninski delež parte spettante
    lastninsko pravo diritto di proprietà
  • léto1 (-a) n

    1. anno:
    leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
    lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
    preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
    astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
    star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
    dogodek leta l'avvenimento dell'anno
    lansko leto (lani) l'anno scorso
    to leto (letos) quest'anno
    vsako leto ogni anno
    1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno

    2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
    geofizikalno leto anno geofisico
    Mozartovo leto anno mozartiano
    olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi

    3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
    lovsko leto stagione della caccia, venatoria
    kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
    šolsko leto anno scolastico
    študijsko leto anno accademico

    4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
    že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
    deset let zapora dieci anni di prigione
    otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
    ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
    mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni

    5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
    otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
    leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
    kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta

    6. (letnik študija) anno:
    tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
    on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
    leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
    pren. leto in dan mai; sempre
    pred leti anni fa, una volta
    biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
    šalj. Abrahamova leta i cinquanta
    šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
    biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
    pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
    imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
    gospodarsko (poslovno)
    leto anno finanziario
    proračunsko leto esercizio finanziario
    fiz. svetlobno leto anno luce
    rel. sveto leto anno santo
    prestopno leto anno bisestile
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • lévji (-a -e) adj. di, del leone, da leone; dei leoni; leonino:
    levja griva criniera, chioma leonina
    levja kletka gabbia dei leoni
    levji pogum coraggio da leone
    opraviti levji del posla fare il grosso del lavoro
    pograbiti levji delež farsi la parte del leone
    siliti v levje žrelo, v levji brlog affrontare il leone nella sua tana
    šport. levji skok salto del leone
    pren. osel v levji koži asino travestito da leone
    zool. levja opica leontocebo (Leontocebus leoninus)
  • máterin (-a -o) adj. materno; di, della madre:
    materine prsi poppa
    materin obraz volto materno
    biti v sorodu po materini strani essere imparentato in linea materna, per parte di madre
    materin jezik lingua materna, madrelingua
    držati se materinega krila essere attaccato alle gonnelle della madre
    kaj dobiti že z materinim mlekom acquisire, succhiare qcs. col latte materno
    bot. materina dušica timo, serpillo (Thymus)
    materino znamenje macchia epatica
    bot. materina trava partenio (Chrysanthemum partenium)
    materino ime in priimek maternità
  • mój (-a -e)

    A) adj.

    1. mio:
    moja hiša la mia casa
    moje mnenje il mio parere
    moja domovina la mia patria
    moj nasvet il mio consiglio
    pog. ona ni moj tip non è il mio tipo

    2. pog. (izraža povezanost z govorečim) mio:
    moj vlak odhaja ob šestih il mio treno parte alle sei

    3. (izraža čustven odnos) mio:
    sin moj figlio mio
    moj gospod mio signore

    4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, strah, obup) mio:
    pri moji duši in fede mia
    moj Bog, kakšen pa si Dio mio, come sei conciato!
    v mojih časih je bilo drugače ai miei tempi era diverso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ali si kaj moj? mi vuoi bene?
    on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje non distingue ciò che è mio da ciò che è tuo
    otrok ima moje oči il bambino ha i miei occhi

    B) moj (-a -e) m, f, n
    moj je danes v službi mio marito oggi lavora
    mojim je dekle všeč alla mia famiglia la ragazza piace
    moja bo obveljala sarà come ho detto io
    pog. po mojem secondo me
  • napréj

    A) adv.

    1. avanti, in avanti, innanzi:
    nagniti se naprej chinarsi avanti
    stopiti naprej fare un passo avanti
    pog. biti naprej v čem essere avanti in qcs.

    2. prima, in anticipo:
    del zneska se plača naprej parte della somma si paga in anticipo

    3. (izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja)
    obrne se in spi naprej si volta e continua a dormire
    države se še naprej oborožujejo i paesi continuano ad armarsi

    4. iti, priti naprej pog. progredire:
    znanost gre hitro naprej la scienza progredisce rapidamente

    5.
    od danes naprej da oggi in poi
    od konca vojne naprej dal dopoguerra in poi
    dati, poslati pročilo, prošnjo naprej presentare, inviare la relazione, la domanda
    prodati naprej rivendere
    take primere bo zdravnik dal naprej sodišču casi del genere saranno dal medico deferiti al tribunale
    žarg. šol. iti naprej (izdelati razred) essere promossi; (obravnavati novo snov) andare avanti (con la materia)
    ura gre naprej l'orologio anticipa
    misliti naprej guardare, pensare al futuro
    kar naprej in naprej nadlegovati koga non fare che molestare uno
    pog. nesti naprej denunciare; soffiare
    muz. peti naprej cantare il canto principale
    pomagati si naprej arrangiarsi
    zmeraj riniti naprej voler essere sempre i primi
    ne vedeti ne naprej ne nazaj non saper che pesci pigliare
    storiti velik korak naprej fare un grande passo in avanti
    pren. iz hiše iti z nogami naprej uscire di casa morto, cadavere
    in tako naprej e così via

    B) inter. avanti:
    'Z dovoljenjem?!' 'Naprej!' 'Permesso?' 'Avanti'
    voj. četa, naprej, marš! compagnia, avanti marsc'!
    polit. Naprej Italija Forza Italia
  • naslóven (-vna -o) adj. di, dell'indirizzo; titolare:
    biblio. naslovna stran frontespizio
    gled., film. naslovna vloga parte dell'eroe, del protagonista (dell'opera omonima)
    pošta naslovna pošta destinazione
  • nastòp (-ópa) m

    1. comparsa; esibizione; recita; concerto, saggio; partecipazione:
    harmonikarski, pevski nastop concerto di fisarmoniche, di canto
    telovadni nastop saggio ginnico
    nastop na radiu, televiziji comparsa, esibizione alla radio, alla TV
    nastop v glavni vlogi recita nella parte del, della protagonista
    gled. nastop na odru sortita

    2.
    prvi nastop debutto, esordio
    nastop na kongresu intervento al congresso
    nastop podjetja na tujem tržišču intervento di un'impresa in un mercato estero
    protestni nastop proti rasni diskriminaciji comizio, manifestazione di protesta contro la discriminazione razziale

    3. pren. scena, scenata:
    mučila ga je s svojimi ljubosumnimi nastopi lo tormentava con le sue scenate di gelosia

    4. comportamento

    5. inizio:
    nastop pomladi inizio della primavera
    jur. nastop kazni inizio della pena
  • nastópati (-am) | nastópiti (-im) imperf., perf.

    1. intervenire, esibirsi, recitare; ekst. šport. gareggiare, giocare, partecipare (a):
    nastopati kot solist esibirsi da solista
    nastopati za reprezentanco giocare per la nazionale

    2. (javno izraziti, izražati svoje stališče) intervenire; jur. costituirsi:
    nastopiti kot privatni tožnik costituirsi parte civile

    3. essere, essere presente in:
    osebe, ki nastopajo v romanu i personaggi del romanzo

    4. iniziare, incominciare; insorgere:
    nastopiti kariero iniziare la carriera
    star. nastopiti gospodarstvo ereditare il patrimonio
    jur. nastopiti kazen iniziare a scontare la pena
  • naučíti (-ím)

    A) perf. insegnare, istruire (tudi ekst.):
    naučiti koga brati, pisati, šofirati insegnare a uno a leggere, scrivere, guidare
    naučiti koga lepega vedenja insegnare a uno la buona educazione, le buone maniere
    pren. naučiti koga kozjih molitvic fare una lavata di capo a
    pren. naučiti koga pameti riportare uno alla ragione

    B) naučíti se (-ím se) perf. refl. imparare; impratichirsi:
    naučiti se kuhanja imparare a cucinare
    naučiti se na pamet imparare a memoria
    naučiti se česa na svoj račun imparare qcs. a proprie spese
    naučiti se tipkanja impratichirsi a battere a macchina
    naučiti se slabo, za silo imparacchiare, imparucchiare
    človek se na napakah uči sbagliando si impara
    PREGOVORI:
    kar se Janezek nauči, to Janezek zna impara l'arte e mettila da parte
  • neizvíren (-rna -o) adj. non originale; copiato, riprodotto; manierato; knjiž. tralatizio; déjà vu:
    neizvirni del besedila parte tralatizia di un testo
  • nékaj (nečésa)

    A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
    počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
    nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
    nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
    pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
    nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
    nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
    imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
    dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
    evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
    imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
    ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
    v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
    PREGOVORI:
    boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente

    B) nékaj adv.

    1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
    nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
    prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
    poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno

    2. pren. un po', un tantino, alquanto:
    kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati

    3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
    njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
    pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
    nekaj več ali manj suppergiù, più o meno
  • obravnáva (-e) f

    1. discussione:
    dati, predložiti osnutek zakona v obravnavo dare, proporre in discussione il progetto di legge

    2. jur. dibattito, dibattimento; processo:
    udeležiti se obravnave partecipare, prendere parte al dibattito
    končati, odložiti, prekiniti obravnavo concludere, rimandare, interrompere il dibattimento
    glavna obravnava dibattimento
    zapuščinska obravnava dibattito successorio