Jánezek (-zka) m dem. od Janez (zlasti pren. ) bravo ragazzo; šalj. Pierino
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janezek zna impara l'arte e mettila da parte
Zadetki iskanja
- katerikóli (katera- katero-) pron. qualunque, qualsiasi; chiunque:
udarec lahko pride od katerekoli strani il colpo può partire da qualunque parte
kateregakoli bi doletela čast, naj jo sprejme a chiunque toccasse l'onore, lo accetti - kómičen (-čna -o) adj.
1. comico:
komična vloga parte comica
komična opera opera buffa
2. (smešen) comico, buffo, allegro, spassoso
3. (šaljiv, humorističen) burlesco, umoristico - kontradiktóren (-rna -o) adj. (protisloven) contraddittorio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
filoz. kontradiktorna pojma proposizioni contraddittorie
(dvostranska) kontradiktorna sodba sentenza contraddittoria
kontradiktorni postopek contraddittorio
kontradiktorni stranki parti in causa, parte e controparte - kráj1 (-a) m
1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
odročen kraj luogo fuori mano
domači, rodni kraj luogo, suolo natio
kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
letoviški, turistični kraj località turistica
kopališki kraj località balneare
2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
topli, hladni kraji zone calde, fredde
močvirnat kraj zona paludosa
3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
na kraju samem sul luogo stesso
4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
avgust gre h kraju agosto sta per finire
biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
biti pri kraju essere alla fine
dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
iti (s kom)
h kraju essere al lumicino
ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
priti komu do kraja convincere uno
strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
namembni kraj destinazione
lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
rel. sveti kraji luoghi santi - krásno
A) adv. magnificamente, stupendamente
B) inter. bello; benissimo:
krasno, jutri gremo bello, domani si parte - kúpček (-čka) m dem. od kup mucchietto, mucchio:
ima že lep kupček denarja si è messo già da parte un bel gruzzoletto
otr. podreti kupček ruttare, fare il ruttino
evf. narediti kupček cacare
kupček peska (ki ga morje oblikuje na obali) tombolo - lastnínski (-a -o) adj. di, della proprietà:
lastninska pravica diritto di proprietà
lastninska tožba querela di proprietà
lastninski delež parte spettante
lastninsko pravo diritto di proprietà - léto1 (-a) n
1. anno:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
dogodek leta l'avvenimento dell'anno
lansko leto (lani) l'anno scorso
to leto (letos) quest'anno
vsako leto ogni anno
1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno
2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
geofizikalno leto anno geofisico
Mozartovo leto anno mozartiano
olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi
3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
lovsko leto stagione della caccia, venatoria
kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
šolsko leto anno scolastico
študijsko leto anno accademico
4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
deset let zapora dieci anni di prigione
otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni
5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta
6. (letnik študija) anno:
tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
pren. leto in dan mai; sempre
pred leti anni fa, una volta
biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
šalj. Abrahamova leta i cinquanta
šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
gospodarsko (poslovno)
leto anno finanziario
proračunsko leto esercizio finanziario
fiz. svetlobno leto anno luce
rel. sveto leto anno santo
prestopno leto anno bisestile
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte - lévji (-a -e) adj. di, del leone, da leone; dei leoni; leonino:
levja griva criniera, chioma leonina
levja kletka gabbia dei leoni
levji pogum coraggio da leone
opraviti levji del posla fare il grosso del lavoro
pograbiti levji delež farsi la parte del leone
siliti v levje žrelo, v levji brlog affrontare il leone nella sua tana
šport. levji skok salto del leone
pren. osel v levji koži asino travestito da leone
zool. levja opica leontocebo (Leontocebus leoninus) - máterin (-a -o) adj. materno; di, della madre:
materine prsi poppa
materin obraz volto materno
biti v sorodu po materini strani essere imparentato in linea materna, per parte di madre
materin jezik lingua materna, madrelingua
držati se materinega krila essere attaccato alle gonnelle della madre
kaj dobiti že z materinim mlekom acquisire, succhiare qcs. col latte materno
bot. materina dušica timo, serpillo (Thymus)
materino znamenje macchia epatica
bot. materina trava partenio (Chrysanthemum partenium)
materino ime in priimek maternità - mój (-a -e)
A) adj.
1. mio:
moja hiša la mia casa
moje mnenje il mio parere
moja domovina la mia patria
moj nasvet il mio consiglio
pog. ona ni moj tip non è il mio tipo
2. pog. (izraža povezanost z govorečim) mio:
moj vlak odhaja ob šestih il mio treno parte alle sei
3. (izraža čustven odnos) mio:
sin moj figlio mio
moj gospod mio signore
4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, strah, obup) mio:
pri moji duši in fede mia
moj Bog, kakšen pa si Dio mio, come sei conciato!
v mojih časih je bilo drugače ai miei tempi era diverso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ali si kaj moj? mi vuoi bene?
on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje non distingue ciò che è mio da ciò che è tuo
otrok ima moje oči il bambino ha i miei occhi
B) moj (-a -e) m, f, n
moj je danes v službi mio marito oggi lavora
mojim je dekle všeč alla mia famiglia la ragazza piace
moja bo obveljala sarà come ho detto io
pog. po mojem secondo me - napréj
A) adv.
1. avanti, in avanti, innanzi:
nagniti se naprej chinarsi avanti
stopiti naprej fare un passo avanti
pog. biti naprej v čem essere avanti in qcs.
2. prima, in anticipo:
del zneska se plača naprej parte della somma si paga in anticipo
3. (izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja)
obrne se in spi naprej si volta e continua a dormire
države se še naprej oborožujejo i paesi continuano ad armarsi
4. iti, priti naprej pog. progredire:
znanost gre hitro naprej la scienza progredisce rapidamente
5.
od danes naprej da oggi in poi
od konca vojne naprej dal dopoguerra in poi
dati, poslati pročilo, prošnjo naprej presentare, inviare la relazione, la domanda
prodati naprej rivendere
take primere bo zdravnik dal naprej sodišču casi del genere saranno dal medico deferiti al tribunale
žarg. šol. iti naprej (izdelati razred) essere promossi; (obravnavati novo snov) andare avanti (con la materia)
ura gre naprej l'orologio anticipa
misliti naprej guardare, pensare al futuro
kar naprej in naprej nadlegovati koga non fare che molestare uno
pog. nesti naprej denunciare; soffiare
muz. peti naprej cantare il canto principale
pomagati si naprej arrangiarsi
zmeraj riniti naprej voler essere sempre i primi
ne vedeti ne naprej ne nazaj non saper che pesci pigliare
storiti velik korak naprej fare un grande passo in avanti
pren. iz hiše iti z nogami naprej uscire di casa morto, cadavere
in tako naprej e così via
B) inter. avanti:
'Z dovoljenjem?!' 'Naprej!' 'Permesso?' 'Avanti'
voj. četa, naprej, marš! compagnia, avanti marsc'!
polit. Naprej Italija Forza Italia - naslóven (-vna -o) adj. di, dell'indirizzo; titolare:
biblio. naslovna stran frontespizio
gled., film. naslovna vloga parte dell'eroe, del protagonista (dell'opera omonima)
pošta naslovna pošta destinazione - nastòp (-ópa) m
1. comparsa; esibizione; recita; concerto, saggio; partecipazione:
harmonikarski, pevski nastop concerto di fisarmoniche, di canto
telovadni nastop saggio ginnico
nastop na radiu, televiziji comparsa, esibizione alla radio, alla TV
nastop v glavni vlogi recita nella parte del, della protagonista
gled. nastop na odru sortita
2.
prvi nastop debutto, esordio
nastop na kongresu intervento al congresso
nastop podjetja na tujem tržišču intervento di un'impresa in un mercato estero
protestni nastop proti rasni diskriminaciji comizio, manifestazione di protesta contro la discriminazione razziale
3. pren. scena, scenata:
mučila ga je s svojimi ljubosumnimi nastopi lo tormentava con le sue scenate di gelosia
4. comportamento
5. inizio:
nastop pomladi inizio della primavera
jur. nastop kazni inizio della pena - nastópati (-am) | nastópiti (-im) imperf., perf.
1. intervenire, esibirsi, recitare; ekst. šport. gareggiare, giocare, partecipare (a):
nastopati kot solist esibirsi da solista
nastopati za reprezentanco giocare per la nazionale
2. (javno izraziti, izražati svoje stališče) intervenire; jur. costituirsi:
nastopiti kot privatni tožnik costituirsi parte civile
3. essere, essere presente in:
osebe, ki nastopajo v romanu i personaggi del romanzo
4. iniziare, incominciare; insorgere:
nastopiti kariero iniziare la carriera
star. nastopiti gospodarstvo ereditare il patrimonio
jur. nastopiti kazen iniziare a scontare la pena - naučíti (-ím)
A) perf. insegnare, istruire (tudi ekst.):
naučiti koga brati, pisati, šofirati insegnare a uno a leggere, scrivere, guidare
naučiti koga lepega vedenja insegnare a uno la buona educazione, le buone maniere
pren. naučiti koga kozjih molitvic fare una lavata di capo a
pren. naučiti koga pameti riportare uno alla ragione
B) naučíti se (-ím se) perf. refl. imparare; impratichirsi:
naučiti se kuhanja imparare a cucinare
naučiti se na pamet imparare a memoria
naučiti se česa na svoj račun imparare qcs. a proprie spese
naučiti se tipkanja impratichirsi a battere a macchina
naučiti se slabo, za silo imparacchiare, imparucchiare
človek se na napakah uči sbagliando si impara
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janezek zna impara l'arte e mettila da parte - neizvíren (-rna -o) adj. non originale; copiato, riprodotto; manierato; knjiž. tralatizio; déjà vu:
neizvirni del besedila parte tralatizia di un testo - nékaj (nečésa)
A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
PREGOVORI:
boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente
B) nékaj adv.
1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno
2. pren. un po', un tantino, alquanto:
kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati
3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
nekaj več ali manj suppergiù, più o meno - obravnáva (-e) f
1. discussione:
dati, predložiti osnutek zakona v obravnavo dare, proporre in discussione il progetto di legge
2. jur. dibattito, dibattimento; processo:
udeležiti se obravnave partecipare, prendere parte al dibattito
končati, odložiti, prekiniti obravnavo concludere, rimandare, interrompere il dibattimento
glavna obravnava dibattimento
zapuščinska obravnava dibattito successorio