naglédati se (-am se) perf. refl. ekst. stancarsi di guardare:
ne morem se je nagledati non mi stanco di guardarla
Zadetki iskanja
- nameníti (-im) | naménjati (-am)
A) perf., imperf.
1. destinare, assegnare; adibire:
dvorano so namenili kulturnim prireditvam la sala fu adibita a manifestazioni culturali
darilo sem namenil prijatelju ho destinato il regalo a un amico
občina je namenila podjetju velike kredite il comune assegnò all'impresa notevoli crediti
2. indirizzare, rivolgere; concedere:
nameniti komu nekaj spodbudnih besed rivolgere a uno parole di incoraggiamento
nameni mi deset minut, da ti pojasnim concedimi dieci minuti perché ti spieghi
B) nameníti se (-im se) | naménjati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. intendere, proporsi; decidere, decidersi:
namenil sem se prodati ho deciso di vendere
namenil sem se na dopust, vendar zaradi dela ne morem iti intendevo andare in ferie, ma per ragioni di lavoro non posso farlo
2. elipt. (oditi, odpraviti se) avviarsi, dirigersi, essere diretto:
nameniti se na vrh (hriba), na vlak essere diretto verso la cima, andare a prendere il treno - namerávati (-am) imperf. proporsi, pensare di, avere intenzione di, essere intenzionato a, essere in procinto di:
nameravati odpotovati avere l'intenzione di partire
nameravam biti odločen in odkrit mi propongo di essere deciso e chiaro
elipt. domov nameravam šele zvečer a casa penso di andare verso sera - namériti (-im) | namérjati (-am)
A) perf., imperf.
1. misurare; (težo) pesare
2. mirare a, puntare a:
nameriti v desno, v levo od cilja puntare a destra, a sinistra della meta
nameriti teleskop proti Marsu puntare il telescopio su Marte
B) namériti se (-im se) | namérjati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. proporsi, pensare di, intendere:
nameril se je obiskati znance si era proposto di far visita a conoscenti
2. (pripetiti se) accadere, capitare:
čudna stvar se mi je namerila mi è capitata una strana cosa - narávnost (-i) f
A) naturalezza; schiettezza; genuinità; spigliatezza
B) narávnost adv.
1. diritto, dritto, direttamente:
gledati naravnost v oči guardare diritto negli occhi
iti naravnost domov andare direttamente a casa
2. pren. (brez prikrivanja) apertamente; proprio; (sproščeno) con disinvoltura:
kar naravnost povej, da se bojiš di' apertamente che hai paura
tega naravnost ne trdim questo proprio non mi sento di affermarlo
3. pog. pren. (poudarja trditev, intenzivnost dejanja) (kar) affatto, proprio:
to bi bila naravnost sramota sarebbe proprio una vergogna - naredíti (-ím)
A) perf.
1. fare, eseguire; rendere:
narediti cesto fare, costruire una strada
narediti obleko fare, cucire un abito
narediti nalogo fare, scrivere il compito
narediti kosilo fare, preparare il pranzo
narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
narediti črto fare, tirare la riga
narediti kodre arricciare i capelli
narediti ogenj fare, accendere il fuoco
bot. narediti popke fare gemme
narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
narediti izpit fare, superare l'esame
narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
narediti požirek fare, bere un sorso
narediti dolg fare un debito, indebitarsi
2. (dokončati) fare, compiere, finire:
plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito
3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kariero far carriera
narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
narediti kilometre fare tanti chilometri
narediti dolg obraz fare il broncio
pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
pog. narediti v hlače farsela addosso
obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova
B) naredíti se (-ím se) perf. refl.
1. formarsi, farsi:
na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto
2. farsi, fingersi, fare finta:
narediti se bolnega fingersi malato
narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?! - nasprótno adv.
1. al contrario, in senso opposto, inversamente
2. al contrario, anzi; viceversa:
ni mi zoprn, prav nasprotno! non mi è antipatico, anzi! - navzkríž adv.
1. di traverso, per traverso, trasversalmente, obliquamente; in croce:
položiti roke navzkriž incrociare le braccia
2. (križem) qua e là, senza ordine, alla rinfusa
3. (v povedni rabi)
biti, iti navzkriž contrastare, essere in conflitto (interessi)
biti, priti navzkriž essere in disaccordo, litigare
pog. hoditi navzkriž creare difficoltà, complicazioni
vse mi hodi navzkriž non me ne va bene una - nè
A) adv.
I.
1. (zanika glagolsko dejanje) non:
nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
(v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione
2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te
3. (poudarja nasprotni pomen) non:
ne dosti vredno blago merce di non grande valore
4. pren. (izraža popravek) non:
lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani
5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no
6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?
II. elipt.
1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)
2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no
III.
1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
ne popusti niti za las non cede neanche di un capello
2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
razen če ne (izraža izvzemanje) non:
gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura
IV. (v vezniški rabi)
1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti
2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola
3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato
4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
tiho, če ne ... zitti, se no...
V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
(izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia
B) nè konj. né:
nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire - nedoumljív (-a -o) adj. incomprensibile, oscuro, arcano, impenetrabile, imperscrutabile, inintelligibile, pren. recondito, sibillino:
relativnostna teorija mi je nedoumljiva la teoria della relatività è per me incomprensibile, inaccessibile - nékaj (nečésa)
A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
PREGOVORI:
boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente
B) nékaj adv.
1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno
2. pren. un po', un tantino, alquanto:
kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati
3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
nekaj več ali manj suppergiù, più o meno - nékam adv.
1. in qualche luogo, da qualche parte (avv. di moto a luogo) ➞ nekje
šla sta nekam, kdove kam sono andati in qualche luogo, chissà dove
2. un po', alquanto, parecchio, piuttosto:
nekam slaboten je è un po' debole, è deboluccio
gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa il padrone (di casa) era piuttosto generoso, la padrone invece avara
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pojdi nekam s svojimi šalami e piantala con le tue barzellette
pog. pren. šefu zmeraj nekam leze non fa che ingraziarsi il capo; vulg. sta sempre lì a leccare il culo al capo
evf. otroku se nekam mudi il bambino vuol fare la pipì, vuole andare di corpo
poslati koga nekam mandare qcn. al diavolo
vulg. piši me nekam e vaffanculo
evf. ima me, da bi ga nekam sunil mi viene di dargli un calcio in culo - neúmnost (-i) f
1. stupidaggine, sciocchezza, balordaggine, asinaggine, bestialità:
klatiti, kvasiti neumnosti dire, raccontare sciocchezze, vulg. cazzate
2. (v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega) sciocchezze:
neumnost, tega ne verjamem sciocchezze, questo non lo credo
3. iz neumnosti, po neumnosti pren. (v adv. rabi) per inavvertenza, per stupidaggine:
po neumnosti izgubiti delo perdere il posto per stupidaggine
prav po neumnosti sem se udaril mi sono dato un colpo per inavvertenza - nìč
A) m inv.
1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla
2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo
B) nìč inv. numer.
1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero
2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero
C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)
1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito
2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla - níkdar adv. (v nikalnih stavkih) mai; mai e poi mai; knjiž. giammai:
nikdar več me ne boste videli non mi vedrete mai più
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio - nikóli adv. (v nikalnih stavkih) mai:
nikoli več se nista videla non si videro mai più
pren. kaj takega pa še nikoli cose del genere non mi sono mai capitate
slišal bo pridigo, kot še nikoli gli darò una bella strigliata, gliene canterò a dovere
biti (nekomu) nerodno, da nikoli tega essere imbarazzatissimo
zdaj ali nikoli adesso o mai più
šalj. o svetem nikoli il giorno di san mai
PREGOVORI:
bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai
nikoli ni prepozno non è mai troppo tardi - nò
A) inter.
1. (izraža spodbudo) su; allora; bene:
no, reci kaj su, di' qualcosa
no, naj slišim, kaj mi imaš povedati bene, sentiamo cos'hai da dirmi
2. (izraža zadovoljnost pri ugotovitvi) ecco, allora:
no, to je urejeno ecco, questo è a posto
3. (izraža privolitev) be':
no, pa naj bo po vašem be', vada per la vostra
4. (izraža nejevoljo) beh, ecco:
no, pa imam che bel pasticcio, eccoci in un bel pasticcio
5. (izraža podkrepitev trditve) già, ecco:
no, seveda già, appunto
6. (v vezniški rabi) allora:
če bo tako, no, potem bo žalostno se andrà così, (allora) saranno guai
B) nò adv.
1. (izraža nejevoljo) su, suvvia, e:
daj mi no mir e lasciami in pace; suvvia, piantala
2. (izraža presenečenje) to':
glej ga no, si že tu to', sei già qui - nós (-a) m
1. naso:
dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
grški, orlovski nos naso greco, aquilino
dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
obrisati si nos pulirsi il naso
vihati nos arricciare, torcere il naso
2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
imeti dober nos avere buon naso
3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
nos nakovala corno
avtomobilski nos muso dell'automobile
nos aviona muso dell'aereo
ladijski nos prua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nos mu cvete ha il naso rosso
nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
visoko nositi nos stare col naso ritto
vihati nos nad čim torcere il naso
v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
dati jih komu pod nos cantargliene
dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
bosti v nos sentire pizzicore al naso
iti v nos sentirsi offeso
potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
iti za nosom andare a (lume di) naso
oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso - nótri adv. (per lo stato in logo) ➞ noter
1. (izraža stanje v zaprtem prostoru) dentro:
ostali smo zunaj, notri je zadušljivo siamo rimasti fuori perché dentro si soffoca
pog. biti notri essere nei pasticci, nei guai
biti (več let)
notri essere in prigione, in gattabuia
nekaj notri mi pravi, da ga ne bom več videl qualcosa dentro mi dice, ho il presentimento che non lo rivedrò mai più
2. notri iz (prav, čisto) proprio da:
volkovi so prihajali notri iz kočevskih gozdov i lupi venivano proprio dalle foreste di Kočevje - ó1 inter.
1. (izraža občudovanje, zadovoljnost) oh:
o, kakšna sreča! oh che felicità!
2. (izraža telesno ali duševno trpljenje) oh:
o, kako trpim quanto mi fa male
3. (izraža podkrepitev trditve) eccome; già, sì:
o, še kako nas zanima ci interessa, eccome!