Franja

Zadetki iskanja

  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • scéna (-e) f

    1. gled., film. scena:
    filmska, gledališka scena scena di film, di opera teatrale
    aplavz na odprti sceni applausi a scena aperta

    2. (prizor) scena:
    scena v filmu la scena di un film

    3. pren. (področje udejstvovanja) scena:
    razmere na politični sceni le condizioni della scena politica

    4. pren. (silovito izražanje čustev) scenata:
    delati scene fare scenate
    narejena (ganljiva)
    scena sceneggiata
  • síla (-e) f

    1. fiz. forza:
    sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
    težnostna sila forza di gravità
    gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
    magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

    2. ekst. forza, violenza, sopruso:
    upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
    uporabiti silo ricorrere alla forza
    na silo odpreti aprire con la forza
    na silo se smehljati sorridere forzatamente
    delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
    evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

    3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
    ustvarjalne sile forze creative
    meriti svoje sile misurare le proprie forze

    4. forza, vigore, potenza:
    izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
    sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

    5. (organizirana skupina) forze:
    policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
    oborožene sile le forze armate

    6. (država) potenza:
    evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
    sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

    7.
    elementarne, naravne sile le forze della natura
    rel. peklenske sile le forze infernali

    8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
    hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
    predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
    klic v sili SOS

    9. pog.
    ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
    iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

    10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
    slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

    11. za silo pren. abbastanza, un po';
    za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
    za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

    12. po vsej sili ad ogni costo:
    po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

    13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
    od sile natančen človek un uomo pedantissimo

    14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
    to je pa že od sile questo poi è troppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delovna sila forza lavoro, manodopera
    narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
    hist. sile osi le forze dell'Asse
    agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
    fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
    sila trenja attrito
    paralelogram sil il parallelogramma delle forze
    geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
    kem. molekulske sile forze molecolari
    teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
    kohezijska sila forza di coesione
    jur. skrajna sila stato d'emergenza
    višja sila forza maggiore
    PREGOVORI:
    sila kola lomi necessità fa legge
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia
  • sítnost (-i) f noia, fastidio, scocciatura, guaio, inconveniente; pren. rogna:
    delati sitnosti recar fastidio, procurare guai
    sitnost prodajati (sitnariti) importunare, dare fastidio, scocciare
  • sív (-a -o)

    A) adj.

    1. grigio, bigio, ekst. bianco, brizzolato (capelli):
    sivo jesensko jutro un grigio mattino d'autunno
    delati komu sive lase far venire i capelli bianchi a qcn.

    2. pren. grigio, scialbo, malinconico, triste, monotono:
    siva vsakdanjost il grigiore quotidiano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne delati si zaradi česa sivih las non preoccuparsi per qcs.
    bilo je v sivi davnini avvenne nel lontano passato
    siva eminenca eminenza grigia
    agr. siva plesen muffa grigia, botrite
    siva grozdna plesen sclerotinia (Sclerotinia fuckeliana)
    anat. siva možganska skorja corteccia cerebrale
    siva živčna snov materia grigia
    med. siva mrena cateratta
    ekon. sivo gospodarstvo economia sommersa
    sivi lasje canizie
    metal. sivi grodelj ghisa grigia
    petr. sivi peščenjak pietra serena
    siva jelša ontano bianco (Alnus incana)
    zool. siva čaplja airone cenerino (Ardea cinerea)
    siva kuščarica (martinček) lucertola agile (Lacerta agilis)
    siva penica sterpazzola (Sylvia communis)
    siva pevka passera scopaiola (Prunella modularis)
    siva podgana surmolotto, ratto delle chiaviche (Rattus norvegicus)
    siva veverica scoiattolo grigio (Sciurus carolinensis)
    siva vrana (kavka) cornacchia grigia (Corvus corone cornix)
    siva žolna (pivka) picchio cenerino (Picus canus)
    sivi medved (grizli) orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
    sivi galeb gavina (Larus canus)
    sivi muhar pigliamosche (Muscicapa striata)

    B) sívo (-ega) n color grigio; abito grigio
  • skŕb (-í) f

    1. preoccupazione, affanno, assillo, apprensione, cura, grattacapo, croce:
    biti v skrbeh esser in pensiero, essere preoccupato
    skrbi ga mučijo, grizejo, morijo, tarejo le preoccupazioni lo tormentano, rodono, affannano
    delati komu skrbi procurare grattacapi a qcn.
    odriniti, pregnati, potlačiti skrbi cacciare (via) le apprensioni, gli affanni

    2. pren. (dolžnost, obveznost) dovere, cura, obbligo, impegno:
    ker ima druge skrbi, zanemarja družino poiché ha altri obblighi, trascura la famiglia
    učenje naj bo tvoja glavna skrb lo studio sia il tuo principale dovere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti brez skrbi vivere tranquillo, senza pensieri
    inter. brez skrbi, vse se bo srečno končalo niente paura, tutto andrà per il meglio
    šola mu je deveta, zadnja skrb della scuola non gliene importa niente
    PREGOVORI:
    majhni otroci majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi figli piccoli fastidi piccoli, figli grandi fastidi grandi
  • skrômen (-mna -o) adj.

    1. modesto, morigerato, dimesso:
    skromen delavec un lavoratore modesto
    skromen glede hrane modesto, morigerato nel mangiare
    skromen pri obleki dimesso nel vestire
    delati se skromnega affettare modestia
    delati se lažno skromnega pren. non peccare di modestia

    2. modesto, misero, modico:
    skromna hiša casa modesta, misera
    skromna plača stipendio misero

    3. modesto, umile, scarso; povero, parco:
    skromni cilji obiettivi modesti
    skromna letina annata scarsa

    4. pren. modesto, povero, poco, frugale:
    skromna večerja cena povera, frugale
  • skúpaj adv. assieme, insieme; in tutto:
    biti, tičati skupaj stare assieme
    delati, živeti skupaj lavorare, vivere assieme
    knjižnica ima skupaj milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di libri
    vsi skupaj tutti insieme
    štirje skupaj in quattro
    dober dan vsem skupaj buongiorno a tutti!
    pog. biti koga dosti skupaj essere grande e grosso, essere forte
    naprava je bila v nekaj trenutkih, minutah spet skupaj in pochi minuti la macchinetta era montata, assemblata
    pren. vse skupaj ni vredno počenega groša non valere un fico secco
    pog. držati skupaj capirsi, aiutarsi, sostenersi a vicenda
    pren. hoditi skupaj amoreggiare
    pog. iti skupaj (skrčiti se) restringersi
    to mi ne gre skupaj non posso capirlo
    pog. trčiti skupaj imbattersi
    pog. pasti, zlesti skupaj svenire
    pog. priti skupaj sposarsi; incontrarsi; (sporazumeti se) trovare un accordo, accordarsi su qcs.
    spati skupaj avere una relazione, amoreggiare
    spraviti skupaj (denar) risparmiare, racimolare
    spraviti skupaj (izpit) superare l'esame
    ne biti za skupaj, ne spadati skupaj non andare d'accordo
    lingv. pisati skupaj, narazen scrivere assieme, separatamente
    pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja narazen nello spazzaneve le punte degli sci vanno unite, le code separate
  • slép (-a -o)

    A) adj.

    1. cieco:
    slep od rojstva cieco dalla nascita
    slep na eno oko cieco di un occhio, orbo
    pren. biti gluh in slep za vse okoli sebe essere insensibili per tutto quanto è intorno

    2. pren. cieco, accecato:
    slep od jeze, strasti cieco di rabbia, dalla passione; accecato dalla rabbia, dalla passione

    3. pren. (nekritičen) cieco:
    slepa pokorščina ubbidienza cieca; pejor. pecoraggine

    4. pren. (naključen) ○, fortuito:
    prepustiti kaj slepemu naključju lasciare al caso

    5. (ki ne opravlja svoje funkcije) cieco:
    slepo okno finestra cieca

    6. (ki ima izhod samo na enem koncu) cieco:
    slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    slepi potnik clandestino
    pren. zaiti na slepi tir, zabresti v slepo ulico finire in un vicolo cieco, non avere via d'uscita
    pren. delati se slepega fingere di non vedere
    kupiti za slepo ceno acquistare per un prezzo stracciato
    igre iti se slepe miši giocare a mosca cieca (tudi pren.)
    izbirati na slepo srečo scegliere a caso
    biti slepo orodje v rokah koga essere lo strumento cieco nelle mani di qcn.
    geogr. slepa dolina valle cieca
    strojn. slepa matica dado a cappello, cieco
    anat. slepa pega punto cieco
    šah. slepa partija partita alla cieca
    žel. slepa proga linea secondaria
    med. barvno slep daltonico
    les. slepi furnir anima
    voj. slepi naboj cartuccia da esercitazione
    um. slepi okvir infisso
    mont. slepi jašek pozzo cieco
    grad. slepi pod assito; doppio fondo
    kem. slepi poskus prova cieca
    aer. slepi pristanek atterraggio cieco
    anat. slepo črevo intestino cieco
    zool. slepo kuže spalace (Spalax leucodon)
    PREGOVORI:
    tudi slepa kura zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

    B) slépi (-a -o) m, f, n cieco (-a):
    pisava za slepe scrittura Braile
    dom za slepe casa per ciechi
    na slepo alla cieca
    iti na slepo andare alla cieca
    streljati na slepo sparare alla cieca, senza perdere la mira
    njegove oči so strmele v slepo guardava fissamente
    PREGOVORI:
    med slepimi je enooki kralj nel regno dei ciechi anche un guercio è re
  • slòn (slôna) m

    1. zool. elefante;
    afriški slon elefante africano (Loxodonta africana)
    indijski slon elefante indiano (Elephas maximus)
    morski slon elefante marino, foca marina (Mirounga leonina)
    čreda slonov un branco di elefanti
    slon trobi l'elefante barrisce
    lomastiti kot slon muoversi come un elefante (in una cristalleria)
    pren. delati iz muhe slona fare di una mosca un elefante
    pren. imeti kožo debelo kot slon avere la pelle dura

    2. pren. omaccione, pachiderma
  • smérnica (-e) f direttiva, direttrice:
    delati po smernicah lavorare secondo le direttive
    smernice gospodarskega razvoja le direttrici dello sviluppo economico
  • sramôta (-e) f

    1. vergogna, disonore, indecenza, indegnità, infamia, onta; macchia:
    ne prenesti sramote non poter sopportare l'onta del disonore
    nakopati si sramoto coprirsi di vergogna
    delati sramoto far disonore a
    biti v sramoto recar disonore, tornare a vergogna
    oprati sramoto lavare l'onta
    pren. v svojo sramoto moram priznati, da devo confessare che

    2. (v medmetni rabi) vergogna!:
    sramota, še tega ne veš vergogna! Non sai nemmeno questo
  • stáva (-e) f

    1. scommessa:
    skleniti stavo scommettere, fare una scommessa
    sprejeti stavo accettare una scommessa
    delati kot za stavo lavorare alacremente

    2. šport. scommessa; (znesek) puntata, giocata:
    stava na prva dva konja abbinata, accoppiata

    3. lingv. ordine delle parole:
    obrnjena stava ordine inverso

    4.
    delati kot za stavo (hitro, pridno) lavorare alacremente
    sonce pripeka kot za stavo (močno, zelo) il sole (letteralmente) brucia
  • strašánski (-a -o) adj.

    1. pren. grandissimo, terribile, tremendo:
    delati strašanske korake fare passi lunghissimi
    strašansko mraz freddo terribile, freddo cane
    strašanka krivica una tremenda ingiustizia

    2. fortissimo, violento:
    strašansko streljanje una violenta sparatoria
  • stròj1 (strôja) m

    1. meh. macchina, apparecchio, macchinario, dispositivo, congegno:
    stroji brnijo, ropotajo le macchine strepitano
    pognati stroj avviare, azionare la macchina
    izključiti, ustaviti stroj staccare, fermare la macchina
    sestaviti, razdreti stroj montare, smontare una macchina
    moderni, zastareli stroji macchine moderne, antiquate
    izkoriščenost stroja utilizzazione di una macchina
    tovarna strojev fabbrica di macchinari
    pren. delati kot stroj essere una macchina, lavorare come una macchina
    brusilni, drobilni, vrtalni stroj meh. rettificatrice; les. carteggiatrice; usnj. vellutatrice, frantumatrice, trivellatrice
    gradbeni, poljedelski stroji macchine per l'edilizia, macchine agricole
    tiskarski stroji macchine tipografiche
    pisalni, razmnoževalni stroji macchine da scrivere, copiatrici
    tekst. pletilni, tkalni stroji macchine per maglieria, macchine tessili
    gosp. pralni stroj lavatrice (elettrica)
    računski stroj calcolatrice
    gosp. šivalni stroj macchina per cucire
    stroj za asfaltiranje asfaltatrice

    2. (skupina ljudi z določeno nalogo v javni upravi) apparato:
    strankarski stroj apparato del partito
    upravni stroj apparato amministrativo

    3. avt. žarg., ekst. macchina; ordigno:
    imeniten stroj una macchina eccellente

    4. žarg. voj. (postroj) ordine:
    pohodni, strelski stroj ordine di marcia, ordine sparso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voj. vreči iz stroja veliko sovražnikovih vojakov mettere fuori combattimento molti soldati nemici
    teh. preobremenjevati stroj sovraccaricare un motore
    agregatni stroj gruppo motore
    batni stroj motore a pistoni
    delovni stroj macchina operatrice
    etiketirni stroj etichettatrice
    fotokopirni stroj fotocopiatrice
    pošta frankirni stroj affrancatrice
    usnj. golilni stroj tosatrice
    mont. izvažalni stroj nastro trasportatore
    tisk. jedkalni stroj macchina per incidere cliché
    tekst. kosmatilni stroj carda
    metal. kovalni stroj fucinatrice
    navt. krmilni stroj servomotore del timone
    lupilni stroj scortecciatrice
    molzni stroj mungitrice meccanica
    tisk. ofsetni stroj macchina offset
    parni stroj macchina a vapore
    peklenski stroj ordigno
    tekst. pletilni stroj macchina per maglieria
    pogonski stroj macchina motrice
    meh. polirni stroj lucidatrice
    prevajalni stroj macchina traduttrice
    usnj. raztegovalni stroj stiratoio
    meh. rezkalni stroj fresatrice, fresa
    tisk. rotacijski stroj rotativa
    stavni stroj macchina compositrice
    tekst. stroj za cefranje sfilacciatrice
    stroj za čiščenje bombažnih odpadkov lupo
    stroj za glaziranje riža brillatoio
    stroj za kemično čiščenje lavasecco
    stroj za konzerviranje inscatolatrice
    stroj za polnjenje vrečk insacchettatrice
    agr. stroj za poravnavanje sena ranghinatore
    tekst. stroj za ratiniranje ratinatrice
    tekst. stroj za robljenje orlatrice
    stroj za sortiranje calibratrice
    tekst. stroj za sušenje essicatrice, rameuse
    teh. stroj za vrezovanje navojev filettatrice
    stroj za žigosanje obliteratrice
    metal. stroj za žlebljenje stozzatrice
  • svínja (-e) f

    1. (samica prašiča) scrofa, troia, maiala; ekst. maiale:
    zaklati svinjo ammazzare il maiale
    kruljenje svinje il grugnito del maiale

    2. vulg. porcaccione, porco, fetente

    3. metal. bava, sbavatura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. metati bisere svinjam gettare le gemme ai porci
    delati s knjigo kot svinja z mehom non aver nessun riguardo per i libri
    pog. podati se komu kot svinji sedlo essere un pugno nell'occhio (di vestito, accessorio e sim.)
    zool. pl. svinje suidi (sing. -e) (Suidae)
    divja svinja cinghiale (Sus scropha)
    agr. pitovna svinja maiale da ingrasso
    prasna svinja scrofa madre
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • špórt (-a) m

    1. sport:
    gojiti šport praticare uno, lo sport
    odlikovati se v športu eccellere in uno sport
    kolesarski šport sport del pedale, ciclismo
    konjeniški šport equitazione, ippica
    letalski šport sport del volo
    razvedrilni, tekmovalni, profesionalni šport sport dilettantistico, agonistico, professionistico
    plavalni šport nuoto
    zimski športi sport invernali
    množični šport sport di massa
    borilni športi arti marziali
    hitrostni športi sport di velocità
    olimpijski športi sport olimpici

    2. pren. (zabava, razvedrilo) sport, diporto:
    kaj delati za šport fare qcs. per sport
  • tišína (-e)

    A) f silenzio; quiete, calma:
    nastala, zavladala je tišina, da bi slišal šivanko pasti si fece un silenzio di tomba, non si sarebbe sentita volare una mosca
    pretrgati tišino rompere il silenzio
    delati v tišini lavorare in silenzio
    gluha, grobna, smrtna tišina silenzio di tomba
    mučna, popolna tišina silenzio glaciale, assoluto

    B) tišína inter. silenzio; zitto, zitti
  • tŕd (-a -o)

    A) adj.

    1. duro:
    trda postelja letto duro
    trda tla pavimento duro
    trda koža pelle dura
    trdi sir formaggio duro
    trda platnica copertina cartonata

    2. pren. (težaven) duro, penoso, faticoso, fondo:
    trdo življenje vita dura
    trda revščina miseria nera

    3. pren. (brezčuten) insensibile, freddo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    trda tema oscurità profonda, buio pesto
    delati do trde noči lavorare fino a notte inoltrata, fonda
    pren. trd oreh za nekoga osso duro per qcn.
    biti trd essere alticci
    trd, okoren jezik una lingua goffa, rozza
    biti trde glave avere la testa dura
    šport. igrati trdo igro praticare un gioco duro
    imeti trdo kožo avere la pelle dura
    potrebovati trdo roko aver bisogno di una mano dura, severa
    vladati s trdo roko governare con mano dura
    iti skozi trdo šolo življenja aver avuto vita dura
    biti trdega srca essere spietati, inflessibili
    pog. štedilnik na trdo gorivo stufa a combustibile solido
    trd od strahu irrigidito dallo spavento
    trda droga droga pesante
    trda gradacija forte gradazione
    metal. trdi svinec lega piombo-antimonio
    trda kovina metallo duro
    trda spajka (trdi lot) lega per brasatura
    anat. trda mrena dura madre
    kem. trda voda acqua dura
    med. trdi čankar ulcera dura
    anat. trdo nebo palato duro
    inform. trdi disk disco rigido
    bot. trdi les legno duro
    lingv. trdi znak carattere, segno duro
    agr. trdo žito grano duro

    B) tŕdi (-a -o) m, f, n
    trda mu prede fa una vita dura
    trda gre komu è al verde, a corto di denaro
    spati na trdem dormire sul duro
    v trdo kuhano jajce uovo sodo
    udariti z nečim trdim battere con un oggetto contundente