pritíkati (-am)
A) imperf.
1. portare a; avvicinare, accostare:
pritikati orglice k ustom portare la fisarmonica alla bocca
2. (dodajati) aggiungere; ekst. affibbiare
B) pritíkati se (-am se) imperf. refl.
1. toccare
2. pren. manifestarsi
Zadetki iskanja
- privézati (-véžem) | privezováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. legare, assicurare; (privezati plovilo) ormeggiare:
privezati živino k jaslim legare il bestiame alla greppia
navt. privezati jadra imbrogliare le vele
2. pren. legare a:
privezati otroke na grunt legare i figli al podere
privezati na posteljo inchiodare al letto
agr. privezati tele non dare il vitello al macello
B) privézati se (-véžem se) | privezováti se (-újem se) perf., imperf. refl. legarsi:
alp. privezati se legarsi in cordata
privezati se z varnostnim pasom mettere la cintura di sicurezza
C) privézati si (-véžem si) | privezováti si (-újem si) perf., imperf. refl. šalj.
privezati si dušo calmare la fame, la sete; sfamarsi, dissetarsi
privezati si kravato incravattarsi, annodarsi la cravatta - privijajóč (-a -e)
A) adj. che stringe
B) privijajóč (v adv. rabi) stringendo:
jokala je privijajoč otroka k sebi piangeva stringendo a sé il bambino - privíjati (-am) | privíti (-víjem)
A) imperf., perf.
1. avvitare, serrare (viti, bulloni)
2. stringere:
mati je privijala otroka k sebi la madre stringeva al petto il bambino
3. pren. (zvišati, zviševati cene) maggiorare, gonfiare, aumentare (i prezzi)
4. pren. (pregovarjati, pregovoriti) premere su; indurre, costringere; torchiare:
privijali so ga, dokler jim ni vsega povedal lo torchiarono finché non confessò tutto
B) privíti se (-víjem se) perf. refl. venire serpeggiando, serpeggiare - privléči (-vléčem)
A) perf.
1. tirare, trascinare verso; attirare:
privleči mreže na suho tirare le reti in secco
pren. privleči kaj na dan far luce su qcs.
privleči na dan kočljiva vprašanja sfoderare domande imbarazzanti
2. portare (a fatica):
privleči kovček v hišo portare a fatica la valigia in casa
3. trascinare a forza:
koga privleči k zdravniku trascinare qcn. a forza dal medico
4. redko attirare l'interesse
B) privléči se (-vléčem se) perf. refl. trascinarsi:
ves bolan se je komaj privlekel domov fiaccato dal malore, si trascinò faticosamente a casa - privréči (-vŕžem) perf. aggiungere:
k plačilu privreči desettisočak pagato il debito, aggiungere un biglietto da diecimila - priznánje (-a) n
1. confessione; ammissione:
priznanje krivde ammissione di una colpa
prisiliti koga k priznanju estorcere una confessione a qcn.
2. riconoscimento, citazione, menzione, segnalazione:
dodeliti priznanje conferire un riconoscimento
posebno priznanje (pohvala) citazione d'onore
3. jur. ricognizione:
priznanje dolga ricognizione di un debito
šport. priznanje rekorda omologazione di un record
priznanje zakonitosti legalizzazione - priznáti (-znám) | priznávati (-am) perf., imperf.
1. confessare, ammettere, concedere; abs. žarg. cantare:
priznati zločin confessare un reato
priznati krivdo confessare una colpa
priznati svojo napako ammettere il proprio errore
priznam, da sem se zmotil concedo di aver sbagliato
prisilili so ga k priznanju l'hanno fatto cantare
pren. priznati krivdo za fare ammenda di
2. riconoscere, ammettere:
priznavati eksistenco Boga riconoscere l'esistenza di Dio
priznati izvršeno dejstvo riconoscere il fatto compiuto
3. jur. riconoscere, ratificare, convalidare, omologare:
priznati dolg riconoscere un debito
priznati za sina riconoscere un figlio naturale
šport. priznati rekord, izid tekme omologare un record, una partita
jur. priznati veljavnost sodbe delibare una sentenza
priznati za sposobnega approvare qcn.
priznati zakonitost česa legalizzare qcs. - prizvánjati (-am) imperf.
1. accompagnare, seguire suonando, scampanando
2. suonare, annunciare suonando:
prizvanjati k maši suonare per la messa - prodírati (-am) | prodréti (-drèm) imperf., perf.
1. avanzare, addentrarsi, inoltrarsi, spingersi, giungere, arrivare:
prodirati proti cilju, vrhu avanzare, spingersi verso la meta, la cima
vpitje je prodiralo do sobe le grida giungevano fin nella stanza
prodreti globoko na sovražnikovo ozemlje penetrare profondamente nel territorio nemico
2. (prihajati, priti skozi kaj ovirajočega) attecchire, penetrare, trapassare; espandersi, diffondersi:
sonce prodira skozi vejevje il sole penetra fra i rami
ta moda ne more prodreti una moda che non può attecchire
prodirati na tuja tržišča penetrare sui mercati esteri
koloradski hrošč je po vojni hitro prodrl tudi k nam nel dopoguerra la dorifora delle patate si diffuse presto anche da noi
3. (uveljavljati, uveljaviti se) affermarsi, sfondare, farsi valere, prevalere:
uspešno prodirati v športni vrh sfondare nello sport
resnica bo zagotovo prodrla la verità finirà col prevalere
4. (spoznavati, spoznati) penetrare:
prodreti do bistva, do dna problema penetrare la (nella) sostanza del problema - pŕsi (-i) f pl. anat. petto, seno; ekst.
ženske prsi seno, mammella; knjiž. precordio
stiskati otroka k prsim stringere il bambino al petto
kosmate, široke prsi petto villoso, poderoso
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
pripeti odlikovanje na prsi appuntare la medaglia al petto
čutiti bolečino v prsih sentire dolori al petto
iz prsi se mu je iztrgal krik un grido proruppe dal petto
hraniti otroka pri prsih allattare il bambino, avere il bambino al petto
imeti lepe prsi avere un bel seno
glava mu leze na prsi sta per addormentarsi, appisolarsi
pren. trkati se po prsih battersi il petto, gloriarsi
pren. gojiti, rediti gada na prsih allevare, scaldare una serpe in seno
voj. boj prsi ob prsi combattimento corpo a corpo
trebuh noter, prsi ven! (povelje) pancia in dentro, petto in fuori! - púška (-e) f fucile; moschetto, schioppo:
nameriti puško puntare il fucile
sprožiti puško sparare, premere il grilletto (del fucile)
biti oborožen s puško essere armato di fucile
lovska puška fucile da caccia
puška dvocevka doppietta
(vojaška) puška fucile
avtomatska puška moschetto automatico
malokalibrska puška fucile di piccolo calibro
strojna puška mitragliatrice
šport. puška na šibre flobert, fucile a pallini, a pallettoni
podvodna puška fucile subacqueo
fiz. elektronska puška acceleratore di elettroni
voj. nož na puško (povelje) baionett-arm!
voj. puško k nogi piedarm!
voj. puško na rame spallarm!
pren. vreči puško v koruzo abbandonare la lotta, desistere
pren. prijeti, zgrabiti za puško ribellarsi, sollevarsi in armi
pren. umreti s puško v roki morire combattendo - razodéti (-dénem) | razodévati (-am)
A) perf., imperf.
1. scoprire, svelare
2. rivelare, palesare, render noto, dichiarare:
razodeti skrivnost svelare un segreto
razodeti komu ljubezen fare una dichiarazione amorosa; dichiarare il proprio amore a qcn.
pren. razodeti komu svoje srce aprirsi, confidarsi con qcn.
3. pren. tradire:
njen pogled je razodeval ganjenost il suo sguardo tradiva la commozione
B) razodéti se (-dénem se) | razodévati se (-am se) perf., imperf. refl. svelarsi, rivelarsi, mostrarsi, manifestarsi; trasparire:
v njegovih delih so se do popolnosti razodeli ideali visoke renesanse nelle sue opere si mostrarono alla perfezione gli ideali dell'alto Rinascimento
rel. božja ljubezen se je razodela v učlovečenem sinu Jezusu K. l'amore divino si manifestò nel figlio Gesù fatto uomo - rêči (rêčem)
A) perf.
1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così
2. dire, suggerire, raccomandare:
uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti
3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere
4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?
5. (misliti, meniti) dire, pensare:
kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente
6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni
7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
rekel bi, da to ni res direi che non è vero
ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere
8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina
B) rêči se (rêče se) perf. refl.
1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'
2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice
3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria - réd (-a) m
1. ordine:
dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
v državi vlada red nel paese regna l'ordine
obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine
2. ordinamento, assetto, sistema:
gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico
3. dnevni red ordine del giorno:
dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno
4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
abecedni red ordine alfabetico
besedni red ordine delle parole
voj. bojni red ordine di battaglia
5. vozni red orario:
ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni
6. star. (vrsta) fila:
v gosjem redu in fila indiana
7. rel. ordine:
beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
frančiškanski red Ordine Francescano
jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti
8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi
9. šol. star. (ocena) voto:
negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente
10. (visoko odlikovanje) ordine;
podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
red častne legije (ordine della) Legione d'onore
11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
cesta prvega reda strada di prima categoria
12. pog. v redu in ordine, a posto:
on je v redu človek è una persona a posto
avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va
13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gled. lože prvega reda balconata di prima fila
čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
jur. dedni red ordine di successione
mat. red odvoda ordine della derivata - rìt (ríti) f
1. vulg. (zadnjica) sedere, deretano; vulg. culo; šalj. mappamondo, preterito;
biti vedno skupaj kot rit in srajca stare sempre insieme come culo e camicia
2. (bojazljiv človek) pauroso, vigliacco, fifone; vulg. paraculo
3. nareč. (ritnica) chiappa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vulg. s tem papirjem si lahko rit obrišeš con questa carta puoi pulirti il culo
vzdigniti rit levare le chiappe
vse prinesti k riti imbeccare qcn.
pren. brcniti koga v rit licenziare qcn.
lesti komu v rit leccare il culo a qcn.
bati se za svojo rit temere per sé, per i propri privilegi
dobiti jih po riti prenderle
kar naprej biti komu za ritjo essere alle calcagna di qcn.; stare dietro a qcn.
biti tiho kot rit stare zitti come una tomba
ne imeti drugega kot golo rit non possedere nulla, essere nullatenente, essere poveri in canna
pojdi (hudiču) v rit e vaffanculo!
piši me v rit e chi se ne frega!
na rit ga bo vrglo, ko bo to zvedel sarà una bella sorpresa per lui quando verrà a sapere - sám2 (-a -o) adj.
1. solo; puro:
sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
sam viski whisky liscio
prstan iz samega zlata un anello di oro puro
2. pren. (izraža veliko količino česa)
same fraze so jih non fanno che sviolinare
bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti
3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema
4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi - se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.
I.
1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra
2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé
3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé
4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso
II. se (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi
2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive
3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene
4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno
5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
III. si (kot morfem)
1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo
2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare - sklánjati (-am) | skloníti (sklónim)
A) imperf., perf.
1. chinare, piegare, abbassare; inchinare:
sklanjati glavo chinare il capo
spoštljivo skloniti glavo pred kom inchinarsi rispettosamente davanti a qcn.
2. lingv. declinare
B) sklánjati se (-am se) | skloníti se (sklónim se) imperf., perf. refl.
1. piegarsi, chinarsi, curvarsi, abbassarsi:
sklanjati se pred nasiljem piegarsi al sopruso
2. pren.
sklanjati se nad delo lavorare
sklanjati se nad knjigo studiare, leggere
sklanjati se nad bolnikom curare, assistere il malato
sonce se sklanja k obzorju il sole sta tramontando
čas se sklanja v jesen presto è autunno, l'autunno è alle porte, si fa autunno - skleníti (sklénem) | sklépati (-am) perf., imperf.
1. congiungere, unire, chiudere:
skleniti obroč chiudere il cerchio, l'accerchiamento
skleniti roke k molitvi congiungere le mani in preghiera
2. chiudere, stringere:
skleniti pest stringere il pugno
3.
skleniti obroč okoli mesta circondare, accerchiare la città
z mostom skleniti zvezo med obalo in otokom collegare la costa e l'isola con un ponte
4. (končati) concludere:
skleniti govor z zdravico concludere il discorso con un brindisi
skleniti svoje dni, življenjsko pot morire
5. concludere, arguire, dedurre, evincere:
iz tega je mogoče sklepati, da se ne può dedurre che
filoz. sklepati s silogizmi sillogizzare
sklepati s sofizmi sofisticare
6. stipulare, contrarre:
skleniti pogodbo stipulare un contratto
sklepati prijateljstva contrarre amicizie
skleniti posel concludere un affare
jur. sklepati pogodbo (pred notarjem) rogare
skleniti zavezništvo allearsi (con)
jur. skleniti zakonsko zvezo contrarre matrimonio
sklepati kompromise patteggiare
sklepati pogodbe patteggiare, negoziare
skleniti s kom vse račune regolare i conti con qcn.
7. decidere:
sklenil je oditi decise di andarsene