izključeváti (-újem) | izkljúčiti (-im)
A) imperf., perf.
1. elektr. staccare, disinnestare; spegnere
2. espellere, radiare
3. (ne upoštevati) escludere
4. eliminare:
ne izključevati, izključiti non escludere, concedere
ne izključujem, da je moje mnenje zmotno concedo che il mio parere possa essere errato
B) izključeváti se (-újem se) | izkljúčiti se (-im se) imperf., perf. refl. escludersi:
trditvi se izključujeta le due tesi si escludono
Zadetki iskanja
- izkljúvati (-újem) perf. beccare, cavare col becco
PREGOVORI:
vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo; tra corvi non si mordono - izkopáti (-kópljem) | izkopávati (-am)
A) perf., imperf.
1. scavare:
izkopati grob, kanal scavare la tomba, un canale
izkopati temelje scavare le fondamenta
2. cavare, dissotterrare:
izkopati krompir cavare le patate
izkopati truplo esumare il cadavere
izkopati ponesrečence izpod ruševin dissotterrare i sinistrati dalle rovine
oči bi mu izkopala gli caverei gli occhi dalla rabbia
arheologi so izkopali ostanke obzidja gli archeologi hanno dissotterrato resti delle mura
pren. izkopati bojno sekiro dissotterrare la scure di guerra
B) izkopáti se (-ám se) | izkopávati se (-kópljem se) perf., imperf. refl. tirarsi fuori; pren. liberarsi; cavarsi, cavarsela:
poškodba je huda, ne verjamem, da se izkoplje la lesione è grave, non so se se la caverà - izmákniti (-em) | izmíkati (-am)
A) perf., imperf.
1. (s sunkom odstraniti) levare, tirare via, strappare:
pren. ne izmakniti oči, pogleda s koga guardare fisso qcn., non togliere gli occhi di dosso a
2. prendere, sottrarre; evf. rubare, pog. sgraffignare, grattare
3.
izmakniti jo svignarsela
4. (izpahniti) slogare, slogarsi
B) izmakníti se (-em se) | izmíkati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. evitare, eludere, sottrarsi:
izmakniti se nevarnosti evitare il pericolo
izmakniti se odgovoru eludere la risposta
2. pren. perdere - izmísliti si (-im si) | izmíšljati si (-míšljam si) perf., imperf. refl.
1. escogitare, trovare:
izmisliti si potegavščino escogitare uno scherzo
morda stvar ni resnična, a si jo je dobro izmislil se non è vera è ben trovata
2. inventare (scuse)
3. pren. venire in mente, pensare - izpít (-a) m esame:
delati izpit fare, dare un esame
izdelati, napraviti, narediti, opraviti izpit superare un esame
prijaviti se k izpitu iscriversi a un esame
žarg. cepniti, pasti na izpitu essere bocciato, rimandato, non superare l'esame
učiti se za izpit prepararsi all'esame
pog. vreči na izpitu bocciare all'esame
rok za izpit scrutinio (di esami)
diplomski izpit esame di laurea
vozniški izpit esame di guida
pisni, ustni izpit esame scritto, orale
diferencialni, dopolnilni izpit esame suppletivo
državni izpit esame di stato
popravni izpit esame di riparazione
preizkusni izpit esame di idoneità
sprejemni izpit esame di ammissione
strokovni izpit esame di abilitazione
zaključni izpit esame finale
zrelostni izpit esame di maturità - izpláčati (-am) | izplačeváti (-újem)
A) perf., imperf.
1. (finire di) pagare, saldare; liquidare, pagare la liquidazione:
izplačati dolg saldare il debito
izplačati zavarovalnino pagare l'assicurazione
odpovedali so mu službo in ga izplačali l'hanno licenziato e gli hanno pagato la liquidazione
2. pren. (kaznovati, maščevati se) farla pagare cara:
izplačal ga je za vse, kar mu je prizadel gliela fece pagar cara per tutto il male che gli aveva fatto
B) izpláčati se (-am se) perf. refl. portare utile, vantaggio; pagare; convenire:
storiti zločin se ne izplača il delitto non paga
gostilna se mu izplača la trattoria gli porta non poca utilità
o tem se ne izplača razpravljati della cosa non conviene, non è il caso di discutere - izpustíti (-ím) | izpúščati (-am) perf., imperf.
A)
1. lasciare, lasciar andare, lasciar uscire
2. liberare; (prigionieri, ostaggi) scarcerare; congedare (dal servizio militare), mandare via, a casa
3. omettere, tralasciare
4. pog. pren. (izstreliti) sparare:
izpustiti rafal sparare una raffica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne izpustiti solze non versare una lacrima
pren. izpustiti dušo mandare l'anima a Dio
pren. izpustiti kako pametno dire cose sagge, parlare saggiamente
pren. izpustiti ugodno priložnost lasciarsi sfuggire l'occasione
izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire la vittoria
izpustiti vajeti iz rok perdere le redini
pren. ne izpustiti koga izpred oči non perdere d'occhio qcn.
jur. izpustiti pogojno rilasciare in libertà condizionata
šport. (pri smučanju) izpustiti vratca saltare una porta
B) izpustíti se (-ím se) | izpúščati se (-am se) perf., imperf. refl. med. manifestarsi, erompere (erpete, esantema) - izvenabonmájski (-a -o) adj.
izvenabonmajski koncert concerto per non abbonati - izvzémši prep. star. knjiž. (razen, samo ne) tranne (che), fuorché, eccetto, eccezion fatta (per);
ne izvzemši (vključno, vštevši) senza eccezione
nisem je videl v družbi, izvzemši v gledališču non l'ho mai vista in compagnia tranne che a teatro
kadijo vsi, ne izvzemši najmlajše fumano tutti, compresi i giovanissimi - jábolko (-a) n
1. melo, pomo
2. bot.
granatno jabolko melograno (Panica granatorum); (sadež) melagrana, melagranata
3. pog. anat.
Adamovo jabolko pomo d'Adamo
4. (okrogel predmet) pomo:
jabolko pri palici pomo del bastone
5. anat. (pogačica) rotula
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ugrizniti v kislo jabolko fare buon viso a cattiva sorte, fare di necessità virtù
pren. jabolko spora, razdora il pomo della discordia
agr. prinčevo jabolko renetta
vladarsko jabolko globo imperiale
bot. volčje jabolko fisalide (Physalis)
bot. zlato jabolko giglio carniolano (Lilium carniolicum)
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero - jálov (-a -o) adj.
1. sterile, infecondo:
jalova ženska donna sterile
jalova zemlja terra infeconda
jalovo seme seme non germinativo
2. pren. sterile, improduttivo, vacuo, vano:
jalova polemika polemica sterile, improduttiva
jalova tolažba magra consolazione
jalov izgovor scusa banale
jalov trud fatica vana
jalove obljube vacue promesse
jalovi načrti castelli in aria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. jalova energija energia
strojn. jalova jermenica puleggia
čeb. jalova matica ape regina sterile
bot. jalov cvet fiore sterile
bot. jalov list foglia
elektr. jalova prevodnost suscettanza
elektr. jalova upornost reattanza - jásen (-sna -o)
A) adj.
1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
jasno vreme tempo sereno
jasen tolmun un limpido tonfano
jasna mesečina chiaro di luna
inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno
2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
jasen glas voce chiara
jasne besede discorso lineare
3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
jasne ideje idee chiare
jasen dokaz chiara prova
ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
jasen odgovor risposta inequivocabile
4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso
5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
jasen smeh riso schietto
spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza
B) jásni (-a -o) m, f, n
menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
priti si na jasno venire in chiaro
biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs. - jásno adv.
1. chiaramente, con chiarezza; chiaro:
jasno se izražati esprimersi con chiarezza
pren. kaj povedati jasno in glasno dire qcs. chiaro e netto
jasno se zavedati svojih dolžnosti essere chiaramente cosciente, avere chiara coscienza dei propri doveri
jasno je kot enkrat ena la cosa è chiara come il sole, come due più due fa quattro
jasno zeleni gozdovi boschi di color verde chiaro
2. (v povedni rabi izraža popolno sprejemanje) chiaro; sottinteso:
jasno je sottinteso, resta sottinteso
jasno je, da ne bo šel è chiaro che non andrà
(eliptično):
jasno, da ne ve chiaro che non sa
(v medmetni rabi izraža soglasje brez pridržka) certo:
'hočeš požirek vina?' — 'jasno' 'vuoi un goccio di vino?' — 'certo' - jávkati (-am) | jávkniti (-em) imperf., perf. lamentarsi, gemere, piagnucolare; (pes) guaire, guaiolare:
javkati od bolečine gemere dal dolore
venomer javka, kako da je reven non fa che piangere miseria - jávnost (-i) f
1. pubblico:
z delom predstaviti se javnosti presentarsi al pubblico con un'opera
proces zaprt za javnost processo a porte chiuse
ne pojaviti se v javnosti non presentarsi in pubblico
2. (značilnost javnega) carattere pubblico, trasparenza:
načelo javnosti il principio della trasparenza - jàz (mêne)
A) pron.
1. io, me:
jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
meni ne verjameš? a me non credi?
pojdi z menoj vieni con me
(v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
mene ne bo doma io non sarò a casa
strah me je (io) ho paura
sanja se mi (io) sogno
2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero
3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
poberi se mi! e vattene!
bodi mi zdrav! stammi bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
dobiva se pri meni ci troviamo da me
zaleže za dva mene ne vale due come me
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
drugi jaz l'alter ego - jéd (-í) f
1. pietanza, piatto, cibo:
kuhati, pripravljati, servirati jedi cuocere, preparare, servire le pietanze
neslana, okusna, dobro zabeljena jed piatto non salato, saporito, ben condito
mesne, zelenjavne, mlečne jedi piatti di carne, di verdura, a base di latte
prva, druga jed primo (piatto), secondo (piatto)
gastr. glavna jed piatto forte
gotova jed piatto del giorno
hladna jed piatto freddo
jed po naročilu piatto su ordinazione
mesnata jed pietanza di carne
narodna jed specialità del luogo
rel. postna jed cibo magro
začetna jed (predjed) antipasto
2. (uživanje hrane) il mangiare:
biti zmeren v jedi, nazaj držati se pri jedi mangiare con moderazione, sobriamente - Jerúzalem (-a) f geogr., bibl. Gerusalemme:
pren. ti si edini tujec v Jeruzalemu tu sei l'unico a non saperlo - jésti (jém) imperf. ➞ pojesti
1. mangiare:
jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
jesti kot ptič mangiare pochissimo
drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
jesti po naročilu mangiare alla carta
jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
jesti zastonj sbafare
jesti na prostem mangiare al sacco
2. tr. mangiare:
jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
jesti nemastno mangiare in bianco
3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
rja je železo la ruggine corrode il ferro
voda je zemljo l'acqua asporta la terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
ne imeti česa jesti non aver da mangiare
PREGOVORI:
kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi