Franja

Zadetki iskanja

  • rèp (rêpa) m

    1. coda:
    košat, kosmat rep coda folta, pelosa
    mahati z repom scodinzolare (del cane)
    pren. imeti jezik (dolg) kot krava rep avere la lingua lunga
    žima iz konjskega repa crine (di coda) di cavallo
    ptica s pisanim repom uccello con la coda multicolore

    2. (repu podoben del česa) coda:
    rep letala coda dell'aereo
    rep kometa coda della cometa
    rep smučke coda dello sci

    3. (zadnji del skupine ljudi, živali, predmetov) coda:
    rep sprevoda coda del corteo
    na repu di coda, in coda
    žel. vagon na repu vlaka vettura di coda
    voj. oddelek na repu kolone reparto di coda, retroguardia

    4. (dolga vrsta) redko coda:
    čakati, stati v repu fare la coda

    5. (v šop speti lasje) coda;
    konjski rep coda di cavallo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti nekaj, kar nima ne repa ne glave dire cose senza capo né coda
    pren. izpuliti hudiču rep compiere un'impresa impossibile; mettere qcn. nell'impossibilità di nuocere
    pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
    šport. biti na repu lestvice essere in coda alla classifica, essere il fanalino di coda
    pren. če mački na rep stopiš, zacvili se pungi uno nel vivo, protesterà
    teh. lastovičji rep incastro a coda di rondine
    les. lisičji rep saracco
    bot. lisičji rep coda di volpe, alopecuro (Alopecurus pratensis)
    anat. konjski rep plesso sacrale, coda di cavallo
    bot. kozji rep (stajska metlika) chenopodio (Chenopodium)
    bot. mačji rep coda di topo, (erba) codolina, fleolo (Phleum pratense)
    zool. oprijemalni rep coda prensile
    bot. pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
    PREGOVORI:
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata
  • resníca (-e) f

    1. verità, vero:
    iskati, odkriti resnico cercare, scoprire la verità
    boriti se za resnico battersi per la verità
    ločevati resnico od neresnice distinguere il vero dal falso, la verità dalla menzogna
    objektivna, relativna resnica verità oggettiva, relativa
    zgodovinska, znanstvena resnica verità storica, scientifica
    verska resnica verità di fede
    sveta resnica verità sacrosanta
    polovična resnica mezza verità
    to je čista resnica è la verità nuda e cruda
    pren. košček, zrno resnice un briciolo di vero
    serum resnice siero della verità
    resnici na ljubo per dire la verità, il vero; a onor del vero

    2. (resničnost) realtà; v resnici in realtà:
    opisati stvari, kot so v resnici descrivere le cose come sono in realtà
    v resnici ni tak in realtà non è così
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    resnica, ki bode v oči una verità che salta agli occhi
    filoz. absolutna resnica verità assoluta
    rel. razodeta resnica verità rivelata
    knjiž. očitna resnica (truizem) truismo
    PREGOVORI:
    da se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona a sentire una campana sola si giudica male
  • rešêtka (-e) f

    1. grata, graticola, griglia, sbarra

    2. redko (kletka) gabbia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti za rešetkami essere dietro le sbarre, in gattabuia, guardare il sole a quadratini
  • reviálen (-lna -o) adj.

    1. publ. di riviste:
    revialni tisk riviste, periodici

    2. ekst. della rivista, della rassegna:
    manekenke modno revialnega teatra le indossatrici del teatro rassegna della moda
  • rézati (réžem) imperf.

    1. tagliare; (na kose) trinciare; (na rezine) affettare:
    rezati kruh tagliare il pane
    rezati meso tagliare, trinciare la carne
    rezati z nožem, s škarjami tagliare col coltello, con le forbici
    ročno, strojno rezati tagliare a mano, meccanicamente
    pren. ladja reže valove la nave taglia le onde

    2. vet. (skapljati) castrare

    3. (boleče se ujedati, zajedati) tagliare:
    verige so ga rezale v zapestje le catene gli tagliavano i polsi
    mraz, ki reže do kosti un freddo pungente, tagliente

    4. pren. (prekinjati določeno stanje) tagliare, rompere:
    kriki režejo tišino urla rompono il silenzio

    5. pren. (biti speljan čez) tagliare:
    proga reže pobočje la linea ferroviaria taglia la costa

    6. pog.
    rezati jo (hitro iti) affrettarsi

    7. (peti, igrati) cantare, suonare:
    glasba je rezala vesele koračnice la banda suonava allegre marce
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. vino reže il vino è acidulo
    pog. med. rezati koga operare qcn.
    pog. rezati ovinek (z avtom) tagliare la curva
    igre rezati z adutom tagliare con l'atout, con la briscola
    pren. rezati koga ven togliere qcn. dai pasticci
    rezati vino tagliare il vino
    metal. rezati s plamenom tagliare con la fiamma ossidrica
    rezati meglo fendere la nebbia
    med. rezati s skalpelom scalpellare
    šport. rezati žogo colpire la palla d'effetto
  • rezêrva (-e) f

    1. riserva, scorta:
    denarne rezerve riserve monetarie
    rezerva živil, goriva scorta di viveri, di carburante
    imeti kaj v rezervi avere qcs. di riserva
    železna rezerva riserva per casi d'emergenza
    ekon. notranje rezerve riserve potenziali
    obvezne rezerve riserve obbligatorie, legali
    skrite rezerve riserve occulte
    blagajniška rezerva fondo di cassa

    2. pl. rezerve (kar ostane po izkoriščanju) eccedenze; riserve

    3. voj. riserva; complemento

    4. šport. riserva, rincalzo

    5. (pomislek, pridržek) riserva:
    sprejeti kaj z rezervo accettare qcs. con riserva
    podatke je treba jemati z rezervo i dati vanno presi con le dovute riserve

    6. (zadržanost) riserbo, riservatezza
  • Rím (-a) m geogr. Roma:
    pren. iti v Rim partorire
    PREGOVORI:
    Rim ni bil zgrajen v enem dnevu Roma non fu fatta in un giorno
    vse ceste peljejo v Rim tutte le strade portano a Roma
  • ríniti (-em)

    A) imperf.

    1. spingere, sospingere; spostare:
    riniti voziček, kolo spingere il carrozzino, la bicicletta
    riniti koga v zakon forzare qcn. a sposarsi

    2. pejor.
    riniti za kom stare dietro a qcn.

    3.
    riniti v koga s čim molestare, importunare qcn.
    riniti v koga z vprašanji molestare, bombardare qcn. di domande

    4. pren. andare incontro a:
    riniti v nesrečo, nevarnost andare incontro alla disgrazia, al pericolo

    5. pren. andare, migrare:
    mladi ljudje rinejo v mesto i giovani migrano verso le città

    6. (prebijati se) campare, cavarsela:
    kako gre? Nekako še rinemo come va? Si tira a campare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zmeraj svojo rine vuol far valere sempre la sua
    riniti proti osemdesetim avvicinarsi all'ottantina
    riniti z glavo skozi zid volere l'impossibile, voler raddrizzare le gambe ai cani
    gore rinejo v nebo le montagne svettano nel cielo
    riniti v ospredje, naprej mettersi in avanti
    riniti v najbolj zasebne zadeve ficcare il naso dappertutto
    šol. riniti z zadostnim uspehom essere promosso con soli sufficienti
    riniti koga naprej raccomandare caldamente qcn.

    B) ríniti se (-em se) imperf. refl. spingersi, aprirsi un varco fra; farsi strada
  • rísati (ríšem)

    A) imperf.

    1. disegnare:
    risati in slikati disegnare e dipingere
    risati na papir disegnare sulla carta
    risati s kredo, s svinčnikom disegnare con gesso, a matita
    risati s prosto roko disegnare a mano libera
    um. risati chiaroscuro chiaroscurare

    2. pren. disegnare, segnare, tracciare, tirare:
    skrb mu riše gube na čelu le preoccupazioni segnano rughe sulla sua fronte
    risati načrt tracciare, tirare un piano

    3. (opisovati, prikazovati) rappresentare, descrivere:
    risati zgodovinsko obdobje descrivere un periodo storico

    B) rísati se (ríšem se) imperf. refl.

    1. disegnarsi, profilarsi, delinearsi:
    na obzorju so se risali gorski vrhovi sull'orizzonte si disegnavano le cime delle montagne

    2. manifestarsi, comparire
  • rìt (ríti) f

    1. vulg. (zadnjica) sedere, deretano; vulg. culo; šalj. mappamondo, preterito;
    biti vedno skupaj kot rit in srajca stare sempre insieme come culo e camicia

    2. (bojazljiv človek) pauroso, vigliacco, fifone; vulg. paraculo

    3. nareč. (ritnica) chiappa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vulg. s tem papirjem si lahko rit obrišeš con questa carta puoi pulirti il culo
    vzdigniti rit levare le chiappe
    vse prinesti k riti imbeccare qcn.
    pren. brcniti koga v rit licenziare qcn.
    lesti komu v rit leccare il culo a qcn.
    bati se za svojo rit temere per sé, per i propri privilegi
    dobiti jih po riti prenderle
    kar naprej biti komu za ritjo essere alle calcagna di qcn.; stare dietro a qcn.
    biti tiho kot rit stare zitti come una tomba
    ne imeti drugega kot golo rit non possedere nulla, essere nullatenente, essere poveri in canna
    pojdi (hudiču) v rit e vaffanculo!
    piši me v rit e chi se ne frega!
    na rit ga bo vrglo, ko bo to zvedel sarà una bella sorpresa per lui quando verrà a sapere
  • rítka (-e) f pog. (zadnjica) sederino, culetto, popò:
    bati se za svojo ritko temere di perdere la propria carica
    če ne boš priden, jih dobiš po ritki se non stai buono, le prendi
  • róbiti (-im)

    A) imperf.

    1. orlare, bordare

    2. circondare

    3. šport. premere sugli spigoli degli sci

    4. raccontare:
    debele robiti spararle, sballarle grosse
    robiti jih komu fare una lavata di capo a qcn.; ribattere aspramente a qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    star. robiti drevje tagliare, abbattere alberi
    robiti glave sovražnikom tagliare, mozzare le teste ai nemici
    robiti les fare lo spigolo al legno
    robiti pločevino orlare la lamiera

    B) róbiti se (-im se) imperf. refl. spuntare, comparire, stagliarsi
  • róg (-a) m

    1. corno (pl. f corna: pri živalih; pl. m corni: temu podobna priprava):
    krava ga je sunila z rogom la vacca gli diede una cornata
    gamsov, volovski rog corno di camoscio, di bue
    pren. tema kakor v rogu buio fitto

    2. muz. corno:
    angleški rog corno inglese
    krilni rog flicorno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. rog obilja corno dell'abbondanza, cornucopia
    rog za smodnik corno per polvere da sparo
    rogova polmeseca i corni della luna
    lovski rog corno da caccia
    polževi rogovi (tipalnice) le corna della lumaca
    rog od udarca corno, bernoccolo
    pren. žena mu je nasadila, nataknila roge la moglie gli fa le corna
    pren. on nosi roge lui porta le corna, è cornuto
    pren. v isti rog trobiti s kom ululare coi lupi
    pren. ugnati koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    geogr. Afriški rog Corno d'Africa
    rog kopita (roževina) sostanza cornea
    anat. rogovi sivine corni (anteriori, posteriori) della sostanza grigia
    navt. rog za meglo corno da nebbia
    rog (nos)
    nakovala il corno dell'incudine
  • rôka (-e) f

    1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
    dvigniti roko alzare la mano
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    roke in noge le braccia e le gambe
    peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
    braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
    glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
    stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
    držati se za roko tenersi per mano
    mehke, negovane roke mani tenere, curate
    dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
    ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
    imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
    pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
    udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
    pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
    (na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

    2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
    prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
    pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
    dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
    umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
    gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
    denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
    delo mu gre od rok lavora svelto
    kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
    imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
    narediti na hitro roko fare frettolosamente

    3. pren. (človek) mano:
    potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
    hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

    4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
    delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

    5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
    imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
    vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
    pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
    posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
    novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
    pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
    iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
    biti v dobrih rokah essere in buone mani

    6. (moč koga ali česa) mano:
    biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
    biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

    7.
    biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

    8. pren.
    biti od rok essere fuori mano

    9. pejor. zampa:
    roke dol! giù le zampe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
    dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
    držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
    držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
    že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
    poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
    podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
    pog. položiti roko nase suicidarsi
    ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
    pren. umiti si roke lavarsene le mani
    izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    biti si na roko aiutarsi a vicenda
    iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
    denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
    pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
    ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
    vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
    pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
    prositi za njeno roko chiedere la sua mano
    nositi koga na rokah coccolare qcn.
    kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
    ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
    biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
    kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
    politika močne roke la politica della mano dura
    sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
    imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
    dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
    delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
    začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
    imeti zvezane roke avere le mani legate
    vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
    imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
    saj nimam deset rok ho solo due mani!
    če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
    vešča roka mano esperta
    roke kvišku! mani in alto!
    elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
    rel. polaganje rok imposizione delle mani
    teh. mehanična roka braccio meccanico
    PREGOVORI:
    roka roko umije una mano lava l'altra
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani
  • rokáv (-a) m

    1. manica:
    zašiti rokave cucire le maniche
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    kratki, dolgi rokavi maniche corte, lunghe
    tričetrtinski rokavi maniche a tre quarti
    kimono rokavi maniche a kimono
    zasukati, zavihati rokave rimboccare le maniche
    stresati letnice kar iz rokava sgranare le date
    govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare a ruota libera

    2. braccio, ramo, diramazione (del fiume):
    morski rokav braccio di mare
    mrtvi rokav acqua stagnante
  • rokováti (-újem)

    A) imperf. maneggiare, trattare:
    previdno rokovati s kemičnimi snovmi trattare con prudenza le sostante chimiche

    B) rokováti se (-újem se) imperf. refl. darsi, stringersi la mano
  • romántika (-e) f

    1. um. romanticismo:
    nova romantika neoromanticismo

    2. pejor. romanticherie

    3. semplicità, naturalezza, idillio:
    vaška romantika idillio paesano

    4. (privlačnost, skrivnostnost) attrattiva, mistero:
    romantika potepanja le attrattive, la malia del vagabondaggio
  • rómati (-am) imperf., perf.

    1. pellegrinare, andare in pellegrinaggio; peregrinare:
    romati v Sveto deželo andare in pellegrinaggio in Terrasanta

    2. pren. (potovati, hoditi) viaggiare, girare; peregrinare:
    romati po svetu girare il mondo
    njegov pogled je romal po dolini il suo sguardo vagò per la valle
    knjiga je romala iz roke v roko il libro passava di mano in mano
    marsikatera knjiga je romala v ogenj quanti libri finirono fra le fiamme
    prošnja je romala v koš la domanda è stata cestinata
    na mizo so romale steklenice vina sul tavolo sfilavano una dopo l'altra bottiglie di vino
  • rópati (-am) imperf.

    1. rubare, derubare, scassinare, saccheggiare, rapinare, depredare:
    ropati denar in dragocenosti rubare denaro e preziosi
    ropati karavane depredare le carovane
    ropati banke rapinare, scassinare le banche
    ropati trgovine depredare i negozi
    sovražni vojaki so ropali po mestu i soldati nemici misero a sacco la città

    2. sfruttare
  • ropotáti (-ám) imperf.

    1. strepitare, rumoreggiare, rintronare, schiamazzare; trafficare; sferragliare:
    stroji ropotajo le macchine strepitano
    mati ropota po kuhinji la madre traffica in cucina
    vlak ropota skozi predor il treno sferraglia attraverso il tunnel

    2. pejor. gridare, sbraitare:
    ropotati zoper davke sbraitare per via delle tasse
    nehaj že ropotati o tem e finisci di assordarmi le orecchie con questa storia