hrúška (-e) f
1. bot. (sadno drevo) pero (Pirus communis); (sad) pera:
divja hruška (drobnica) pero selvatico
suhe hruške pere secche
2. (predmet podoben sadu) pera, bulbo:
hruška toplomera bulbo del termometro
gumijasta hruška peretta (per clistere)
pren. električna hruška lampadina
voj. hruška bomba a mano
nareč. medvedove hruške bacche di biancospino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vedeti, po čem so hruške capire l'antifona
pog. pren. ne s hruške pasti non esser nato ieri
pren. pasti s hruške essere una testa di rapa
pog. znati več kot hruške peči sapere un sacco di cose
hist. davilna hruška (mučilna naprava) pera d'angoscia
PREGOVORI:
zrela hruška sama pade le pere mature cadono da sole
Zadetki iskanja
- hrváški (-a -o) adj. geogr. croato; šalj.
ne videti se sedem hrvaških let non vedersi da anni - húd (-a -o)
A) adj.
1. severo, rigoroso
2. adirato, arrabbiato:
biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.
3. ostile
4. furioso, rabbioso (cane)
5. cattivo; malvagio:
sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
hudo dejanje azione malvagia, cattiva
6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
hude novice brutte notizie
hudi časi brutti tempi
huda ura temporale
7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
hud mraz freddo terribile
huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
huda bolečina forte dolore
hud kašelj forte tosse
hud bolnik malato grave
hud klanec forte, ripida salita
pren. hud lovec cacciatore appassionato
hud pijanec bevitore incorreggibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hud udarec terribile colpo
pren. biti hud na denar essere avido di denaro
delati hudo kri far cattivo sangue
biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
čeb. huda gniloba covata a sacco
B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
huda je za delo è difficile trovar lavoro
pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto - hudíč (-a) m
1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio
2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!
3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto
4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito
5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio
6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai
7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto
8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'
9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca - hudó adv.
1. molto, assai; gravemente:
hudo podražiti rincarare (di) molto
hudo zebsti fare un gran freddo
biti hudo bolan essere gravemente ammalato
biti hudo jezen essere arrabbiatissimo
hudo se držati, gledati guardare bieco, di traverso
2. (v povedni rabi izraža težavnost česa):
hudo je, če nikogar nimaš è grave se non hai nessuno
3. (v povedni rabi izraža duševno bolečino):
materi je hudo zaradi sina la madre è in pena per il figlio
biti hudo pri srcu provare angoscia, pena
biti hudo po domu avere nostalgia della casa
hudo mu je, da ga je užalil gli dispiace di averlo offeso
hudo je za denar è difficile guadagnare, trovare soldi; di soldi ce n'è pochi
s starim človekom je hudo è difficile aver da fare, intendersi coi vecchi
pog. hudo ga je imelo, da bi ga udaril aveva una voglia matta di menargli un pugno, uno schiaffo
nisem mislil tako hudo non avevo intenzione di offenderti - hvála (-e)
A) f lode, elogio, plauso:
zaslužiti hvalo meritare lodi
hvalo peti tessere lodi
hvale vreden lodevole
hvale željan desideroso, avido di lode
2. ringraziamento; pren.
kar naprej peti hvalo komu non far che levare uno al cielo
pren. biti koga sama hvala essere presuntuoso, darsi arie
PREGOVORI:
lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda
B) hvála inter. grazie:
hvala lepa! tante grazie!
iskrena, najlepša, prisrčna hvala! grazie di tutto cuore!
tisočkrat hvala! mille grazie!
hvala enako! grazie altrettanto!
hvala za gostoljubje, za vse grazie dell'ospitalità, grazie di tutto
hvala Bogu grazie a Dio, al cielo
še hvala ne reči (andarsene) senza nemmeno dir grazie
iron. hvala za tako pomoč bell'aiuto (il tuo, il vostro) - hváliti (-im)
A) imperf. ➞ pohvaliti
1. lodare, elogiare; esaltare:
gostje hvalijo dobro kuhinjo i clienti lodano la buona cucina
pren. hvaliti koga na vsa usta lodare qcn. a più non posso
2. (v medmetni rabi izraža zadovoljstvo)
hvali Boga, da smo končali grazie al Cielo abbiamo finito
rel. hvaliti Boga lodare, celebrare il Signore
PREGOVORI:
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
B) hvalíti se (-im se) imperf. refl. ➞ pohvaliti se lodarsi, vantarsi;
ne da bi se hvalil, jaz bi to bolje naredil modestia a parte, io avrei fatto meglio
PREGOVORI:
dobro blago se samo hvali il buon vino non ha bisogno di frasca - idéja (-e) f
1. (zamisel, misel) idea:
dati idejo za rešitev problema suggerire un'idea su come risolvere il problema
vsiljevati svoje ideje drugim imporre agli altri le proprie idee
2. (rezultat najvišje miselne dejavnosti) idea:
ideja o lepoti l'idea del bello
3.
fiksna ideja idea fissa; chiodo fisso
ima fiksno idejo, da ga preganjajo ha l'idea fissa, il chiodo fisso di essere vittima di persecuzioni
4. (rezultat)
a) (umetniškega ali znanstvenega dela) idea:
vodilna ideja filma l'idea guida di un film
b) (različnih znanstvenih, umetniških, verskih smeri) idea:
ideja nenasilja l'idea della non violenza
ideja krščanstva, marksizma l'idea cristiana, marxista
c) (različnih področij družbene dejavnosti) idea:
ideja liberalizma l'idea del liberalismo
5. (kar izraža vsebino, dejavnost, kot jo določa prilastek) idea:
privrženec ekstremističnih idej partigiano di idee estremiste - igráti (-ám)
A) imperf.
1. (igrati dramski tekst) recitare, interpretare:
igrati Hamleta recitare la parte di Amleto
2. muz. suonare:
igrati Chopinove nokturne suonare i notturni di Chopin
igrati violino suonare il violino
igrati po notah, po posluhu, po spominu suonare secondo le note, a orecchio, a memoria
3. šport. giocare:
igrati košarko, nogomet, odbojko giocare a pallacanestro, al pallone, a pallavolo
igrati doma, v gosteh giocare in casa, fuori casa
4. igre giocare:
igrati domino, karte, šah giocare a domino, a carte, agli scacchi
igrati za denar giocare a soldi
igrati športno stavo giocare al totocalcio
igrati na loteriji giocare alla lotteria
5. pren. (pretvarjati se, hliniti) fingere, simulare
6. pren. tremolare (muscoli, vene)
7. pren. tremolare, trepidare:
v njenem glasu je igrala ganjenost la sua voce trepidava di commozione
svetloba igra na stropu la luce tremola sul soffitto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v kinu igra dober film al cinema danno un buon film
pog. pren. srce mu igra od veselja il cuore gli scoppia dalla gioia
pog. pren. ne igrati nobene vloge non avere alcuna importanza
pren. igrati komedijo recitare la commedia
pren. igrati prvo violino avere un ruolo decisivo
pren. igrati na dve karti fare il doppio gioco
pren. igrati na vse ali nič rischiare tutto per tutto
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
igrati na borzi giocare in borsa
B) igráti se (-am se) imperf. refl.
1. giocare:
igrati se slepe miši, skrivalnice giocare a mosca cieca, a rimpiattino, a nascondino
2. giocherellare, trastullarsi
3. pren. giocare, gingillarsi, spassarsi; scherzare:
igrati se s kom giocare con qcn., prendersi gioco di qcn.
igrati se z ognjem, s smrtjo scherzare col fuoco, con la morte
dolgo igrati se z neko mislijo covare a lungo un pensiero - iméti (-ám)
A) imperf.
1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate
2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile
3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?
4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.
5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi
6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina
7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api
8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna
9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?
10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo
11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando
B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini
C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene - imponírati (-am) imperf. (vzbujati občudovanje, spoštovanje) fare effetto, fare colpo; impressionare, fare impressione; destare ammirazione:
njegovo vedenje mi prav nič ne imponira il suo comportamento non mi impressiona affatto - in konj.
I.
1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
oče in sin padre e figlio
2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
čast in slava onore e gloria
3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
tisoči in tisoči migliaia e migliaia
spet in spet sempre di nuovo
krog in krog tutt'intorno
4. (za seštevanje) più, e:
ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre
5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te
6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
gospod ta in ta il signor tal dei tali
rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi
7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato
8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noč in dan delati lavorare notte e giorno
pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro
II. (v vezalnem priredju)
1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti
2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia
3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere
4. (za izražanje namena) e:
pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta
5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto
6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla
7. (čeprav, četudi) anche se:
trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo - interesánten (-tna -o) adj.
1. (zanimiv) interessante
2. (primeren) di interesse, adatto:
ti kraji niso za turizem interesantni i luoghi non sono di interesse turistico - iskáti (íščem)
A) imperf. ➞ poiskati
1. cercare:
kdor išče, najde chi cerca trova
če bi me kdo iskal (povpraševal po meni), povejte, da se kmalu vrnem se qualcuno chiedesse di me, ditegli che torno presto
2. (s širokim pomenskim obsegom) cercare:
iskati delo cercare lavoro
iskati stanovanje cercare alloggio
iskati gobe cercare funghi
iskati izhod iz težavnega položaja cercare una via d'uscita da situazione difficile
iskati primerno besedo cercare la parola adatta, giusta
iskati pobegle zapornike cercare, cacciare i detenuti evasi
iskati v slovarju cercare nel dizionario
3. (navadno z glagolskim samostalnikom) cercare:
iskati pomoč, sočutje cercare aiuto, compassione
4. iti, hoditi iskat andare a prendere:
šel je iskat kruha è andato a prendere del pane
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
tu nimaš kaj iskati! vattene!, e levati dai piedi!
iskati koristi cercare il proprio tornaconto
sreča te išče non lasciarti sfuggire l'occasione
človek, da ga je treba iskati z lučjo (pri belem dnevu) uno così non lo trovi manco a cercarlo col lanternino
kar je iskal, to je dobil se l'è meritata
iskati prepir (siliti v težave) cercare rogne
iskati pozabo v pijači stordirsi col bere
B) iskáti se (íščem se) imperf. refl. pren. cercarsi, cercare se stesso - ísti (-a -o)
A) adj.
1. stesso, medesimo, identico:
rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo
2. pog. (enak) stesso, uguale:
nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
(človek) istih let coetaneo
B) ísti (-a -o) m, f, n
1. isti, ista lo stesso, la stessa
2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima - íver (-i) f
1. (drobec) scheggia, frammento
2. (majhna količina) briciolo
3. knjiž. (misel, izrek) breve motto; apoftegma; bibl.
iver v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vede la pagliuzza nell'occhio del prossimo, non vede la trave nel proprio
4. zool. pleuronettide (Pleuronectes flesus) - izbíra (-e) f
1. scelta; cernita;
izbira poklica scelta della professione
ne imeti druge izbire non avere altra scelta
2. trg. scelta, assortimento:
bogata izbira vzorcev za tapete un vasto assortimento di parati - izglèd (-éda) m
1. pog. (zunanja podoba, videz) aspetto, apparenza:
zunanji izgled aspetto esteriore
na izgled all'apparenza, apparentemente
2. izgledi publ. (možnost, upanje) chance; probabilità, possibilità (di successo):
biti brez izgledov non avere chance - izgóvor (-a) m
1. scusa; pretesto:
iskati, izmisliti si izgovor cercare, inventare scuse
jalov, prazen izgovor scusa banale
2. pronuncia
PREGOVORI:
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata - izgubíti (-ím) | izgúbljati (-am)
A) perf., imperf. perdere; smarrire:
izgubiti dokumente perdere i documenti
izgubiti svojce perdere i parenti
izgubiti barvo, lesk perdere il colore, lo smalto; scolorire
izgubiti sluh, vid perdere l'udito, la vista
izgubiti zavest perdere coscienza
izgubiti bitko perdere la battaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. učenec je izgubil leto lo scolaro ha perso l'anno
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo
izgubljati ugled v javnem mnenju scadere nell'opinione pubblica
pren. izgubiti srce innamorarsi
pren. izgubiti tla pod nogami perdere terreno sotto i piedi
izgubiti višino (letalo) perdere quota
pren. izgubiti živce perdere i nervi
pren. izgubiti kaj iz vida perdere qcs. di vista
šport. izgubiti plošček, žogo perdere il puck, il pallone
PREGOVORI:
kjer nič ni, še cesar pravico zgubi cento ladri non possono spogliare un uomo nudo
B) izgubíti se (-ím se) | izgúbljati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. perdersi:
izgubiti se v gozdu perdersi nel bosco
za fantom se je izgubila vsaka sled dal giovane si sono perdute tutte le tracce
2. (postati, postajati neviden, neslišen) perdersi:
pokrajina se je izgubljala v megli il paesaggio si perdeva nella nebbia
3. (skoraj neopazno oditi) sparire, eclissarsi; svignarsela:
gostje so se drug za drugim izgubljali gli ospiti si eclissavano uno dopo l'altro
4. (prenehati biti, obstajati) estinguersi; scomparire:
stare navade se izgubljajo le vecchie usanze vanno scomparendo
5. (biti prevelik, previsok) sguazzare:
izgubiti se v obleki sguazzare nel vestito