Franja

Zadetki iskanja

  • potékati (-am) imperf.

    1. (približevati se koncu) passare; scadere, spirare, stare per finire:
    dopust že poteka le vacanze stanno per finire
    poteka rok za prijavo sta per scadere il termine per l'inoltro della domanda

    2. andare, passare, attraversare, estendersi, svilupparsi (lungo):
    državna meja poteka v bližini naselja il confine di stato passa in prossimità dell'abitato

    3. svolgersi, essere in corso, avere luogo; procedere, andare:
    v družbi potekajo velike spremembe in seno alla società sono in corso profondi mutamenti
    vse poteka po načrtu tutto va secondo i piani
  • povéčati (-am) | povečeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. accrescere, allargare, ampliare, ingrandire:
    povečati igrišče ampliare, allargare il campo da gioco
    povečati fotografijo ingrandire la foto

    2. aumentare; aggravare; esacerbare, intensificare;
    povečati izvoz aumentare l'export
    povečati kazen aggravare la pena
    povečati bolečino esacerbare il dolore, accrescere il dolore
    povečati hitrost accelerare

    B) povéčati se (-am se) | povečeváti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. accentuarsi, accrescersi, crescere; intensificarsi; allargarsi; aumentare, raddoppiare, ringrandire:
    kriza se povečuje la crisi si sta accentuando
    življenjski stroški se povečujejo iz dneva v dan il costo della vita aumenta di giorno in giorno

    2. espandersi, ingrandirsi
  • pràv

    A) adv.

    1. bene, correttamente:
    tako bo vse prav così va bene
    meni je prav per me va bene

    2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
    kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
    prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
    prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

    3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
    dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

    4. (v medmetni rabi) bene, be':
    prav, pa pojdem be', andiamo
    prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
    si končal? Prav hai finito? Bene

    5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
    prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
    prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
    ne razumeti prav nič non capire un'acca

    6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
    prav nobeden nessunissimo
    prav počasi lemme lemme pog.
    prav rad volentieri
    prav tako altresì, idem lat.
    prav tam ibidem
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
    lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
    nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
    prav ti je! ti sta bene!
    ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
    ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
    pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
    če se prav spominjam ... se ben ricordo...
    prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
    pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
    vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

    B) pràv m inv. ragione:
    biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
    dati prav komu dare ragione a qcn.
    imeti prav aver ragione; essere nel giusto
    prav ima, da ha ragione di, fa bene a
    nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
    obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto
  • pravíca (-e) f

    1. giustizia; giusto:
    iskati, najti pravico cercare, trovare giustizia
    to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica non è giusto che alcuni abbiano tutto, altri niente
    prepričan sem, da se bo pravica izkazala sono convinto che giustizia sarà fatta

    2. diritto; facoltà:
    imeti pravico do aver diritto a
    odpovedati se kaki pravici rinunciare a un diritto
    človekove, demokratične, pravne, ustavne pravice diritti dell'uomo, democratici, giuridici, costituzionali
    dedna pravica diritto all'eredità
    volilna pravica diritto di voto
    pravica do pritožbe diritto al ricorso
    pravica najmočnejšega il diritto del più forte
    po vsej pravici a buon diritto

    3. pren. (oblast, sodišče) giudici; giustizia:
    pravica je bila mnenja, da osumljeni ni bil prišteven i giudici furono del parere che l'imputato non fosse sano di mente, capace di intendere e volere
    priti v roke pravice cadere nelle mani della giustizia

    4. jur. diritto; proprietà:
    avtorska pravica proprietà artistica, letteraria
    avtorske pravice diritti d'autore, copyright
    angl. patentna pravica proprietà intellettuale

    5. po pravici:
    vse je šlo po pravici tutto fu fatto secondo giustizia
    po pravici ga imajo za nasilnega è giustamente considerato un violento
    da vam povem po pravici, sit sem že vsega a dire la verità, sono stufo di tutto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pravici je zadoščeno giustizia è fatta
    kdo ti je dal pravico tako govoriti con che diritto parli così?
    deliti pravico giudicare, sentenziare
    imeti vso pravico v zakupu avere il monopolio della verità
    izročiti koga pravici consegnare uno nelle mani della giustizia
    pravica pesti il diritto del più forte
    domovinska pravica diritto di cittadinanza
    lastninska pravica diritto di proprietà
    predkupna pravica diritto di prelazione
    politična pravica diritto politico
    hist. pravica prve noči diritto della prima notte, ius primae noctis
    hist. pravica do krvnega maščevanja faida
    hist. pravica paše escatico
    hist. pravica košnje erbatico
    pren. varuh pravice il custode dell'ordine
    jur. pravica miruje, zastara il diritto è sospeso, cade in prescrizione
    PREGOVORI:
    kdor ima moč, ima tudi pravico il diritto sta sempre dalla parte del più forte
    kjer nič ni, še cesar pravico zgubi dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
  • práviti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. dire, raccontare:
    kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
    praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
    kako že pravi pesnik come dice il poeta
    številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso

    2. dire, affermare:
    statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
    rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no

    3. dire, recitare:
    tretji člen pravi l'articolo tre recita
    pregovor pravi il proverbio dice

    4. dire, chiamare:
    ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
    saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
    pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
    meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
    ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
    nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
    večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
    PREGOVORI:
    sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'

    B) práviti se (-i se) perf. impers.

    1. vuol dire, significa:
    jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
    kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo

    2. si dice; si chiama:
    dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
    vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad

    3. cioè, vale a dire:
    Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni
  • prázen (-zna -o)

    A) adj.

    1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
    prazen kozarec bicchiere vuoto
    prazen list foglio bianco
    praznih rok a mani vuote
    prazno mesto posto vacante

    2. vuoto; nudo; scarico:
    prazna dvorana sala vuota
    prazna stena parete nuda
    prazna puška fucile scarico

    3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
    prazna slava gloria fatua, effimera
    prazno govorjenje discorsi vani, vacui

    4. vuoto, inespressivo, scialbo

    5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
    sadje praznega okusa frutta senza sapore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
    varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
    žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
    trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
    prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
    prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
    imeti prazno glavo avere una testa vuota
    prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
    ostati praznih rok rimanere a mani vuote
    fiz. prazen prostor vuoto
    avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
    mat. prazna množica insieme vuoto
    prazna glasovnica scheda bianca
    prazna grožnja bravata
    prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
    pren. prazni upi specchietto per le allodole
    prazno govoričenje sproloquio
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

    B) prázni (-a -o) m, f, n
    tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
    ta pa je prazna questa è però grossa
    prazne govoriti sballarle, spararle grosse
    gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
    govoriti v prazno parlare ai muri
    izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
    ustreliti v prazno fare cilecca
  • prebíjati (-am) | prebíti (-íjem)

    A) imperf., perf.

    1. perforare; sfondare; travolgere:
    prebiti zid aprire una breccia nel muro
    voda prebija nasipe l'acqua travolge gli argini

    2. voj. sfondare, rovesciare, rompere:
    prebiti fronto, blokado rompere il fronte, il blocco
    prebiti sovražnikovo obrambo travolgere le difese nemiche

    3. (pretepsti) bastonare, picchiare, pestare:
    prebil ga je do krvi lo ha pestato a sangue

    B) prebíjati se (-am se) | prebíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

    1. prebiti se skozi, do aprirsi un varco, avanzare (a fatica); penetrare lentamente, faticosamente:
    prebiti se skozi goščavo aprirsi un varco nel folto della foresta

    2. tirare avanti, campare, stentare:
    spoznala sta se, ko se je še prebijal si sono conosciuti quando lui ancora lottava per sfondare
    prebijati se z bedno plačo campare, sbarcare il lunario con una paga miserabile

    3. prebíti se (na površje) manifestarsi, affacciarsi
  • predikát (-a) m

    1. lingv. predicato

    2. (vzdevek) attributo; titolo, soprannome:
    glavna predikata naših izdelkov sta kvaliteta in funkcionalnost i due principali attributi dei nostri prodotti sono qualità e funzionalità
  • prehodíti (-hódim)

    A) perf. percorrere, fare (un percorso), coprire, superare, camminare, girare:
    prehoditi deset kilometrov fare (a piedi) dieci chilometri
    prehoditi velike razdalje coprire, superare grandi distanze
    prehoditi ves svet girare il mondo
    ure in ure sta prehodila, ne da bi spregovorila besedo camminavano ore e ore senza scambiarsi una parola
    gospodarstvo mora prehoditi dolgo pot do stabilizacije l'economia nazionale deve superare un lungo percorso per assestarsi

    B) prehodíti se (-hódim se) perf. refl. sgranchirsi (le gambe)
  • preobráčati (-am) | preobrníti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. voltare, rivoltare, girare:
    preobračati liste v knjigi voltare le pagine del libro, sfogliare il libro
    preobračati seno rivoltare il fieno

    2. stravolgere, distorcere; cambiare; travisare, svisare;
    preobračati dejstva stravolgere i fatti
    preobračati besede stravolgere, distorcere il senso delle parole
    preobračati navade cambiare usanze

    3.
    preobračati kozolce fare capriole

    B) preobráčati se (-am se) | preobrníti se (-em se) imperf., perf. refl. cambiare, mutare:
    položaj se počasi preobrača v našo korist la situazione sta lentamente cambiando a nostro vantaggio
  • pretákati (-am) | pretočíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. travasare, versare, spargere:
    pretakati vino v nove sode travasare il vino in botti nuove

    2. trasferire:
    pretočiti del dobička v sklade trasferire parte degli utili nei fondi
    pren. pretakati krokodilove solze piangere lacrime di coccodrillo

    B) pretákati se (-am se) | pretočíti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. scorrere; fluire; affluire:
    kri se pretaka po žilah il sangue scorre per le vene

    2. (širiti se) diffondersi, espandersi

    3. passare, volgere:
    poletje se pretaka v jesen l'estate sta volgendo all'autunno
  • prevésiti (-im) | prevéšati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. spenzolare, far penzolare:
    prevesiti noge čez rob ležišča far penzolare le gambe oltre l'orlo del giaciglio

    2. ricoprire, rivestire:
    prevesiti stene s tapetami ricoprire le pareti con carta da parati

    B) prevésiti se (-am se) | prevéšati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. tracollare:
    tehtnica se prevesi la bilancia tracolla

    2. scendere, declinare, volgere:
    cesta se tam prevesi lì la strada comincia a scendere
    leta, ko se človeku življenje prevesi anni in cui la vita dell'uomo declina
    deževno vreme se je prevesilo v sončno il tempo piovoso volge al sereno
    poletje se je prevesilo v jesen l'estate sta volgendo all'autunno
  • priblížnost (-i) f approssimazione; imprecisione; pejor. pressappochismo:
    približnost rezultatov risultati approssimativi, imprecisione dei risultati
    površno branje in približnost presoje sta nam v mladosti odtujila marsikatero klasično delo una lettura frettolosa e il pressapochismo dei giudizi ci alienarono in gioventù più d'un capolavoro classico
  • prihájati (-am) imperf. ➞ priti

    1. venire, arrivare, giungere, essere in arrivo:
    tiho prihajati venire, arrivare silenziosamente, quatto quatto
    hitro prihajati arrivare in fretta, sopraggiungere
    prihajati na obisk venire in visita
    vlak prihaja na drugi tir il treno è in arrivo sul secondo binario
    prihajati z letalom, z avtom, peš venire in aereo, in macchina, a piedi

    2. (širiti se) venire, penetrare, diffondersi:
    iz kuhinje prihaja prijeten vonj dalla cucina viene un odorino

    3. arrivare, avvenire, seguire, verificarsi:
    jesen prihaja arriva l'autunno
    zaradi neprevidnosti prihaja do nesreč per l'imprudenza avvengono incidenti
    v mednarodnih odnosih prihaja do napetosti si verificano tensioni nei rapporti internazionali

    4. giungere:
    znanost prihaja do novih odkritij la scienza giunge a nuove scoperte
    prihajam do prepričanja, da je vse zaman sto giungendo alla conclusione che tutto sia vano

    5. venir fuori; venir a dire, a raccontare:
    ne prihajaj mi več s to stvarjo non venir fuori con questa storia

    6. obl.
    prihajati iz mode uscire di moda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. prihajati v formo venire in forma
    prihajati do izraza risultare evidente
    prihajati k pameti cominciare a ragionare
    prihajati k sebi tornare in se
    prihajati v poštev andar preso in considerazione
    prihaja njegova zadnja ura sta per morire, sta per andare nel numero dei più, è venuta la sua ultima ora
    prihajati stvarem do dna conoscere le cose a fondo
    prihajati do sape riprendere il fiato
    prihajam do tega, da comincio a credere che
    prihajati iz srca venire, sgorgare dal cuore
    prihajati na čisto, na jasno glede česa riconoscere, chiarire qcs.
    reka tu prihaja spet na dan qui il fiume riemerge in superficie
    prihajati na dan z besedo sfogarsi, dire quello che si pensa
    prihajati na svet venire al mondo, alla luce
    prihajati v konflikt s kom venire a conflitto con, scontrarsi con qcn.
    prihajati v leta invecchiare
    prihajati v ospredje divenire attuale, crescere d'importanza; venire, passare in primo piano
    odtod prihaja ime kraja da qui deriva il nome del luogo
  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • priléči se (-léžem se) | prilégati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. fare bene, piacere:
    zjutraj se mi prileže ležati la mattina mi piace crogiolarmi sotto le coperte
    dobra kava se zmeraj prileže un buon caffè fa sempre bene

    2. calzare, combaciare, connettere; stare, vestire bene; strojn. indentare:
    čevlji se prilegajo le scarpe calzano benissimo
    plašč se ti odlično prilega il cappotto ti sta, ti si attaglia perfettamente
    zgornja in spodnja čeljust, zobna loka se prilegata le due mandibole, i due archi dentari combaciano
    strojn. kolesje se prilega l'ingranaggio indenta
    rdeča barva se ji prilega il rosso le sta bene, le si addice
    obleka se ne prilega dobro vratu l'abito non accolla bene
  • pripráviti (-im) | priprávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. preparare; apparecchiare; allestire:
    pripraviti športnike za tekmovanje preparare gli atleti per le gare
    pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo

    2. preparare, approntare, disporre, predisporre:
    pripraviti načrt approntare un piano
    pripraviti vse za odhod disporre ogni cosa per la partenza
    pripraviti proces istruire un processo

    3. preparare:
    pripraviti koga na žalostno novico preparare qcn. a una triste notizia

    4. indurre, persuadere:
    pripravili so ga do tega, da je vse še enkrat premislil lo persuasero a riconsiderare l'intera faccenda

    5.
    pripraviti koga k zavesti rianimare qcn.
    pripraviti koga k pameti riportare alla ragione, far rinsavire qcn.
    pripraviti koga v zadrego mettere qcn. in imbarazzo
    le kam bo njegovo popivanje pripravilo družino il suo vizio di bere rovinerà la famiglia

    6. pog.
    pripraviti ob togliere, privare, defraudare
    pripraviti koga ob denar derubare qcn.
    pripraviti koga ob čast privare, defraudare qcn. dell'onore

    B) pripráviti se (-im se) | priprávljati se (-am se) perf., imperf. refl. prepararsi, approntarsi, disporsi:
    pripraviti se za odhod prepararsi, disporsi alla partenza
    pripravljati se za, na izpit prepararsi all'esame
    šport. pren. pripravljati se na tekmo caricarsi per la partita
    nevihta se pripravlja sta arrivando un temporale
  • pristájati2 (-am) | pristáti (-stojím) imperf., perf.

    1. stare, andare bene:
    modra obleka ti pristaja l'abito blu ti sta bene

    2. ekst. addirsi, convenire:
    obnašaj s tako, kot pristoji tvojemu rangu comportati come si addice al tuo rango
  • propádati (-am) | propásti (-pádem) imperf., perf.

    1. andare, cadere in rovina, rovinarsi; decadere, agonizzare; sciuparsi; s. it. andare a ramengo:
    zaradi malomarnosti dragocene listine propadajo manoscritti preziosi vanno in rovina per negligenza
    kmetija propada il podere sta andando in rovina

    2. deperire, rintristire; ekst. spiantarsi:
    propadati zaradi hude bolezni deperire in seguito a grave malattia
    zaradi pijače vedno bolj propada si sta rovinando sempre di più a causa del bere

    3. pren. andare in fumo, svanire:
    upi so propadli drug za drugim le speranze svanirono una dopo l'altra
  • pŕsi (-i) f pl. anat. petto, seno; ekst.
    ženske prsi seno, mammella; knjiž. precordio
    stiskati otroka k prsim stringere il bambino al petto
    kosmate, široke prsi petto villoso, poderoso
    prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
    pripeti odlikovanje na prsi appuntare la medaglia al petto
    čutiti bolečino v prsih sentire dolori al petto
    iz prsi se mu je iztrgal krik un grido proruppe dal petto
    hraniti otroka pri prsih allattare il bambino, avere il bambino al petto
    imeti lepe prsi avere un bel seno
    glava mu leze na prsi sta per addormentarsi, appisolarsi
    pren. trkati se po prsih battersi il petto, gloriarsi
    pren. gojiti, rediti gada na prsih allevare, scaldare una serpe in seno
    voj. boj prsi ob prsi combattimento corpo a corpo
    trebuh noter, prsi ven! (povelje) pancia in dentro, petto in fuori!