Franja

Zadetki iskanja

  • méh (-a) m

    1. mantice (del fabbro, dell'organo)

    2. šalj. fisarmonica:
    nategovati, vleči meh suonare la fisarmonica

    3. star. (duda) zampogna, cornamusa

    4. otre:
    meh vina otre di vino
    pren. novo vino devati v stare mehe riempire otri vecchi di vino nuovo
    vulg. razparati komu meh sventrare uno
    pren. odreti koga na meh far vedere le stelle a qcn.
    pren. vpiti, kot bi ga drli na meh strillare come un ossesso
    imeti smeh in jok v enem mehu ridere e piangere insieme
    delati s čim kakor svinja z mehom maltrattare, bistrattare qcs.
    sopsti kot kovaški meh soffiare, sbuffare come un mantice
    goniti meh tirare, menare il mantice
    fot. kamera na meh camera a soffietto
    čeb. kadilnik na meh fumigatoio a soffietto
    anat. ledvični meh bacinetto renale
    zool. pljučni meh sacco aereo
    teh. prehodni meh mantice (intercomunicante)
    PREGOVORI:
    prazen meh ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • mêhek (-hka -o)

    A) adj.

    1. molle, tenero, soffice, morbido:
    mehek sneg neve molle
    mehka blazina cuscino soffice, morbido
    mehek svinčnik matita tenera
    mehki lasje capelli morbidi

    2. knjiž. (zaobljen) dolce, morbido:
    mehka dolenjska pokrajina il dolce paesaggio della Bassa Carniola

    3. lieve; caldo:
    mehek stisk roke una lieve stretta di mano
    mehke pastelne barve morbidi colori pastello

    4. pren. (popustljiv, prizanesljiv) indulgente, arrendevole, accondiscendente

    5. pren. benevolo, affabile, cordiale

    6. pren. (občutljiv, hitro ganjen) sensibile, tenero, tenerone;
    mehki pristanek (vesoljske ladje) allunaggio morbido
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pomagati si z mehko hrbtenico adattarsi, adeguarsi a ogni situazione
    šport. mehka igra gioco morbido
    iskati mehke točke nasprotnika puntare al ventre molle dell'avversario
    imeti mehka kolena sentirsi le gambe malferme, molli
    imeti mehko srce avere un cuore tenero
    do polnoči so bili vsi (precej) mehki a mezzanotte erano tutti alticci
    bil je mehek kakor vosek era malleabile come la cera
    fot. mehka gradacija gradazione morbida, dolce
    gastr. mehka moka farina macinata fine
    bot. mehka stoklasa forasacco peloso (Bromus mollis)
    kem. mehka voda acqua dolce
    metal. mehke kovine metalli dolci
    kor. mehki copatki scarpette da ballo
    med. mehki čankar ulcera molle
    les. mehek les legno dolce
    metal. mehki lot, mehka spajka saldatura dolce
    fot. mehek negativ negativa sfocata
    agr. mehki sir formaggio tenero
    um. mehki slog gotico fiorito
    lingv. mehki soglasnik palatale
    mehki svinec piombo dolce
    anat. mehko nebo palato molle
    mehko vino vinello
    metal. mehko žarjenje incandescenza rammollente
    tisk. knjiga z mehkimi platnicami libro brossurato
    obl. mehek klobuk lobbia
    anat. mehka možganska opna pia madre
    gastr. mehki kravji sir provatura

    B) mêhki (-a -o) m, f, n
    kuhati (kostanj)
    do mehkega scuocere
    gastr. v mehko kuhano jajce uovo à la coque
    lov. strel v mehko sparo nelle parti molli della selvaggina
    pren. spati na mehkem, živeti na mehkem dormire tra due guanciali
    hoditi po mehkem camminare sul morbido
  • mlád (-a -o)

    A) adj.

    1. giovane:
    lepo je biti mlad è bello esser giovani
    rosno mlad giovanissimo

    2. gastr. novello:
    mladi krompir patate novelle
    mladi sir formaggio non stagionato

    3. (značilen za mladega človeka) giovane:
    mlad obraz volto giovane
    imeti mlad in močan glas avere una voce giovane e forte
    mlad po duhu giovane di spirito

    4.
    mladi dnevi, mlada leta gioventù, giovinezza
    v mladih letih je veliko potoval in gioventù viaggiò molto

    5. (ki obstaja šele malo časa) giovane:
    mlada družina una famiglia giovane

    6. (ki je to postal pred kratkim) giovane, nuovo:
    mladi in stari šef se dobro razumeta il nuovo e il vecchio capo s'intendono bene
    mladi mesec (mlaj) luna nuova
    mlada kri i giovani
    od mladih nog fin da giovane
    mlado vino vino nuovo
    lingv. mlada izposojenka prestito recente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. mlad homoseksualec bardassa, cinedo
    gozd. mlad hrast querciolo
    zool. mlad jež ricciotto
    mlad kit balenotto
    pejor. mlad butec merlo
    mlad pilot aquilotto
    knjiž. mlad potomec virgulto
    zool., vet. mlada jegulja ceca
    mlada junica manza
    mlada opica scimmiotto
    mlada ribica avannotto
    agr. mlada sadika seedling
    obrt. mlada šivilja caterinetta
    agr. mlada trava guaime
    mladi razvajenec pariolino
    hist. Mladi Turki Giovani Turchi
    iron. mladi vseved saputello
    gastr. mlado govedo manzo
    gastr. mlado jagnje abbacchio

    B) mládi (-a -o) m, f, n

    1.
    mladi odhajajo v mesto i giovani migrano verso le città
    dobiti, imeti mlade avere, figliare i cuccioli
    pren. tam ima dež mlade è un luogo dove piove continuamente

    2. pog.
    ta mlada gospodinji la padrona giovane è quella che comanda in casa

    3.
    plesalo je staro in mlado ballavano vecchi e giovani
    od mladega fin dalla gioventù
  • móč (-í) f

    1. forza; vigore:
    imeti medvedjo, volovsko moč essere forte come un toro
    duševna, telesna moč forza, vigore spirituale, fisico

    2. pl. moči (sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje) forze:
    starčku pojemajo, pešajo moči le forze del vecchio vanno scemando

    3. forza, potenza:
    naprave delajo na vso moč le apparecchiature funzionano a tutta forza, a tutto vapore
    moč vodovoda la potenza dell'acquedotto

    4. (kar omogoča kako dejavnost) forza; potenziale, potere:
    izrazna moč jezika il potere espressivo di una lingua
    zdravilna moč rastlin il potere terapeutico di una pianta
    gospodarska moč države la forza economica di un Paese
    jedrska moč posameznih držav il potenziale nucleare dei singoli Stati

    5. (kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo) potere:
    v nedemokratičnih državah imajo državni organi veliko moč nei Paesi non democratici gli organi dello Stato hanno un grande potere
    pravica je brez moči la giustizia è impotente

    6. (značilnost česa glede na učinek, čutno zaznanost, intenzivnost) forza:
    moč vetra la forza del vento
    moč glasu la forza della voce
    moč volje forza di volontà

    7. (delavec, uslužbenec) dipendente, impiegato:
    dobili smo novo učno moč la scuola ha un nuovo insegnante

    8. na vso moč (v adv. rabi):
    hvaliti koga na vso moč fare lodi sperticate di uno
    truditi se na vso moč impegnarsi con tutte le forze, mettercela tutta
    na moč lep avtomobil una macchina bellissima

    9. fiz. (delo, opravljeno v časovni enoti) potenza, energia:
    pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč nell'esplosione della bomba atomica si liberò un'enorme energia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    meriti moči misurare le forze, gareggiare
    priti spet k moči (opomoči si) riprendersi, riaversi
    pog. priti ob moč (oslabeti) perdere le forze
    truditi se po najboljših močeh fare il possibile
    biti pri moči essere robusto
    biti še pri močeh essere ancora in gamba
    ljubiti koga z vsemi močmi amare uno con tutto il cuore
    biti na koncu, pri koncu z močmi essere allo stremo delle proprie forze
    šport. igralec je udarna moč našega moštva il giocatore è la punta di diamante della squadra
    moč usode la forza del destino
    z vso močjo a tutta forza, a tutta possa
    moč razuma l'impero della ragione
    gospodarska, vojaška moč potenza economica, militare
    moč domišljije la potenza della fantasia
    nadnaravna moč potere soprannaturale
    pogajalska moč potere contrattuale
    voj. zastraševalna moč potere deterrente
    rel. moč zavezati in odvezati la potestà di sciogliere e di legare
    mladostna moč il vigore della giovinezza
    moč vina il vigore del vino
    kdor ima moč, ima tudi pravico la forza è il diritto del potente
    elektr. delovna moč forza motrice
    strojn. efektivna moč rendimento effettivo
    strojn. imenska moč forza nominale
    fiz. konjska moč cavallo vapore
    ekon. kupna moč potere d'acquisto
    kupna moč denarja potere d'acquisto di una valuta
    mat. moč množice numero degli elementi (dell'insieme)
    fiz. moč stroja potenza della macchina
    fiziol. obrambna moč organizma potenziale difensivo dell'organismo
    obvezna moč zakona la forza, l'obbligatorietà della legge
    bot. srčna moč cinquefoglie (Potentilla rectans)
    strelna moč orožja potenza di fuoco
    PREGOVORI:
    v slogi je moč l'unione fa la forza
  • môčen | močán (-na -o) adj.

    1. forte; robusto; potente; forzuto; gagliardo:
    močan kot bik forte come un toro
    močan avto automobile potente
    močan značaj carattere forte

    2. (ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo) forte:
    močni zobje denti forti
    močne korenine radici forti
    močna industrija industria sviluppata
    močno turistično središče importante centro turistico

    3. (zelo odporen proti zunanjim silam) forte, resistente:
    močna tkanina tessuto resistente

    4. (ki ima tako značilnost, da more uveljavljati svojo voljo, svoj vpliv) forte

    5. pren. (ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo) forte:
    ima močne boke ha fianchi forti, è forte di fianchi
    ženska močnih prsi donna dal seno prepotente
    evf. zelo močna ženska donna molto grassa

    6. (v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri) forte; potente:
    močen strup veleno potente
    močne cigarete sigarette forti
    močna kava caffè forte
    močno vino vino forte

    7. (zelo hranljiv, kaloričen) sostanzioso:
    pripraviti močan zajtrk preparare una colazione sostanziosa

    8. (ki presega navadno stopnjo glede na posledice, količino oziroma obseg, čutno zaznavnost, intenzivnost) forte; violento:
    pihal je močan veter soffiava un vento forte
    naredil je močan požirek fece una sorsata abbondante
    močan vonj odore forte
    močan glas voce forte
    močan vpliv, vtis influsso, impressione forte
    močne barve colori violenti

    9. (ki presega običajno stopnjo) grande; grosso:
    močan talent grande talento
    močne besede parole grosse
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šalj. predstavniki močnega spola i rappresentanti del sesso forte
    imeti močne živce avere i nervi saldi
    imeti močne karte avere buone carte
    v hiši manjka močnih rok in casa manca un padrone capace
    politika močne roke la politica della mano pesante
    močno krmilo foraggio condensato
    močna kislina acido concentrato
    meteor. močen jugozahodnik libecciata
    močen vzhodni veter levantara
    močen poteg stratta, strattona
    močen stisk strizzone
    močen sunek trabalzone
    močen udarec sculaccione, pestone; pog. svirgola
    šport. močen strel stangata, stoccata, bolide
    močen val frangente
    PREGOVORI:
    prazen sod ima močen glas le teste di legno fan sempre del chiasso
  • nalíti (-líjem) | nalívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. versare; scodellare; pren. infondere:
    naliti malo vina versare un po' di vino
    naliti nove odločnosti infondere una più ferma risolutezza
    pren. naliti čistega vina dire la verità nuda e cruda, chiamare le cose col loro nome
    naliti strupa propinare veleni

    2. riempire (versando):
    nalivati v sode imbottare

    B) nalíti se (-líjem se) | nalívati se (-am se) perf., imperf. refl. ubriacarsi; bere smodatamente; trincare; bere a garganella:
    nalivati se s slabim žganjem inzozzarsi
  • namákati (-am) | namočíti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. ammollare; mettere a mollo, a bagno:
    namakati konopljo, lan mettere a mollo la canapa, il lino
    namakati perilo mettere a mollo la biancheria
    namakati kože calcinare (le pelli)

    2. (pomočiti, pomakati) inzuppare:
    namakati kruh v vino inzuppare il pane nel vino

    3. namakati agr. irrigare:
    namakati riževa polja irrigare le risaie
    te bregove namaka Nil qui scorre il Nilo
    pog. namakati trnke pescare (con la lenza)
    namakati ustnice v vino sorseggiare, bere vino

    B) namákati se (-am se) | namočíti se (-im se) imperf. perf. refl. (kopati se) fare il bagno
  • naméšati (-am) perf.

    1. mescolare, mischiare; mescere:
    namešati barvo za beljenje mescolare il colore per l'imbiancatura
    namešati pijačo mescere la bevanda

    2. mescolare a, aggiungere a:
    v vino je namešal vodo mescolava al vino dell'acqua
  • namízen (-zna -o) adj. da tavola, da tavolo:
    gost. namizni grelec scaldavivande
    namizni prt tovaglia
    namizno vino vino da tavola, pasteggiabile
    šport. namizni tenis tennis da tavolo
    zool. namizna raca collorosso, moriglione (Aythya ferina)
    namizni komplet tovagliato
    namizni nastavek trionfo
    igre namizni nogomet calcio-balilla
  • napolníti (-im) | napolnjeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. riempire; caricare:
    napolniti sode z vinom riempire le botti di vino
    napolniti orožje caricare l'arma

    2. assiepare, affollare, gremire:
    napolniti trg affollare la piazza

    3. dilagare; investire:
    prostor je napolnila močna svetloba una luce abbagliante si diffuse per il vano

    4. occupare:
    delo mu napolnjuje življenje il lavoro occupa completamente la sua vita
    afera je napolnila stolpce časopisov le colonne dei giornali erano pieni dei particolari dello scandalo
    dvorano so napolnili do zadnjega kotička la sala era gremita fin nell'angolo più remoto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. napolniti akumulator, baterijo, kondenzator caricare l'accumulatore, la batteria, il condensatore
    napolniti do roba rabboccare
    napolniti do vrha ricolmare
    knjiž. napolniti s hlapi vaporare
    naponiti (glavo) s podatki impinzare, imbottire la testa di dati

    B) napolníti se (-im se) | napolnjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. riempirsi, colmarsi; gremirsi
  • napráviti (-im) | naprávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. fare, eseguire, compiere, effettuare; rendere:
    napraviti cesto fare una strada
    napraviti načrt fare un piano
    napraviti kosilo preparare il pranzo
    napraviti hišo fare, costruire la casa
    napraviti posteljo fare, rifare il letto
    napraviti črto fare, tirare una riga
    napraviti ogenj accendere il fuoco
    ta frizura jo napravi mlajšo l'acconciatura la ringiovanisce, la rende più giovane
    vino ga je napravilo zaspanega il vino lo insonnolì
    napraviti komu veselje, žalost rallegrare, rattristare qcn.
    napraviti napako fare, commettere un errore
    napraviti korak fare, muovere un passo
    napraviti dober vtis fare, lasciare buona impressione
    napraviti izvleček compendiare

    2. (dokončati) finire (di fare)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    napraviti kariero far carriera
    napraviti konec čemu troncare qcs., farla finita con
    napraviti kozla za vrtnarja mettere il lupo a custodia del gregge
    napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
    napraviti dolg obraz fare il broncio, il muso
    napraviti (komu)
    otroka rendere incinta
    napraviti piko na i mettere il punto sulla i
    napraviti (komu)
    prostor fare spazio (a uno)
    napraviti red fare, mettere ordine
    napraviti ... kilometrov fare... chilometri
    pog. napraviti pot peš fare la strada a piedi
    pren. bolezen je napravila svoje la malattia ha lasciato il segno
    pog. kaj se da tu napraviti qui non c'è niente da fare
    lov. napraviti dvojec fare una doppietta
    rel. napraviti križ fare il segno della croce
    napraviti izpad fare una sortita
    napraviti kepo appallottolare

    B) napráviti se (-im se) | naprávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. venire; farsi:
    od dolge poti so se mu napravili žulji dal camminare gli sono venute le vesciche
    napravil se je dan si è fatto giorno
    pog. vreme se bo napravilo il tempo si mette al bello, si sta rasserenando

    2. farsi, fingersi, darsi:
    napraviti se bolnega, gluhega fingersi ammalato, sordo

    3. star. avviarsi; andare, correre dietro
  • naráven (-vna -o) adj.

    1. di natura, conforme alla natura, naturale; genuino:
    naravni zakoni leggi della natura
    naravne lepote bellezze naturali
    naravna bogastva ricchezze, risorse naturali
    naravno vino vino genuino
    porušiti naravno ravnovesje distruggere l'equilibrio naturale
    naravni potek, razvoj decorso, sviluppo naturale

    2. (preprost, neprisiljen) naturale, semplice:
    naravno vedenje un comportamento naturale
    (prirojen) naturale, innato:
    naravni dar za glasbo talento naturale per la musica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kem. naravne barve colori naturali
    jur. naravna domneva supposizione naturale
    med. naravna imunost immunità naturale
    biol. naravna selekcija selezione naturale
    naravni gozd bosco naturale
    lingv. naravni jezik lingua naturale
    kem. naravni katran catrame
    mat. naravni logaritem logaritmo naturale
    geogr. naravni most ponte naturale
    naravni nagon istinto naturale
    publ. naravni prirastek movimento naturale della popolazione
    lingv. naravni spol genere naturale
    gastr. naravni zrezek filetto (non panato)
    jur. naravno pravo diritto naturale
    mat. naravno število numero naturale
    naravna katastrofa cataclisma
    naravna nadarjenost predisposizione
  • naredíti (-ím)

    A) perf.

    1. fare, eseguire; rendere:
    narediti cesto fare, costruire una strada
    narediti obleko fare, cucire un abito
    narediti nalogo fare, scrivere il compito
    narediti kosilo fare, preparare il pranzo
    narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
    narediti črto fare, tirare la riga
    narediti kodre arricciare i capelli
    narediti ogenj fare, accendere il fuoco
    bot. narediti popke fare gemme
    narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
    narediti izpit fare, superare l'esame
    narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
    narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
    narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
    narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
    narediti požirek fare, bere un sorso
    narediti dolg fare un debito, indebitarsi

    2. (dokončati) fare, compiere, finire:
    plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito

    3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
    kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    narediti kariero far carriera
    narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
    narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
    narediti kilometre fare tanti chilometri
    narediti dolg obraz fare il broncio
    pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
    narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
    pog. narediti v hlače farsela addosso
    obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
    PREGOVORI:
    obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
    sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

    B) naredíti se (-ím se) perf. refl.

    1. formarsi, farsi:
    na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
    led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
    fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto

    2. farsi, fingersi, fare finta:
    narediti se bolnega fingersi malato
    narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
    naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
    črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
    fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
    pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
    le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?!
  • naróčati (-am) | naročíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. ordinare, commissionare:
    naročiti liter vina ordinare un litro di vino
    naročiti gradbena dela commissionare opere edilizie

    2. raccomandare

    3. far venire; ricevere:
    za ta mesec pacientov ne naročamo več per il resto del mese non si ricevono più nuovi pazienti

    B) naróčati se (-am se) | naročíti se (-ím se) imperf., perf. refl. abbonarsi; fissare un appuntamento (dal dentista e sim.)
  • natákati (-am) | natočíti (-tóčim)

    A) imperf., perf.

    1. versare (in)

    2. riempire (di liquido):
    natakati vino v kozarce versare il vino nei bicchieri
    natočiti steklenico riempire la bottiglia
    pren. natočiti čistega vina dire la verità nuda e cruda

    B) natákati se (-am se) imperf. refl. sbevazzare, cioncare
  • natéga (-e) f teh. pipetta; hidravl. sifone:
    natega za pretakanje vina tromba da vino
  • negováti (-újem) imperf.

    1. curare, assistere, accudire (malati, feriti, neonati e sim.):
    negovati bolnika accudire un malato

    2. curare, aver cura (del corpo)

    3. coltivare

    4. pren. coltivare, curare, sviluppare; governare, custodire:
    negovati običaje custodire le tradizioni
    negovati vino governare il vino
  • nekóliko adv. alquanto, un po'; un tantino; alcuni (-e):
    nekoliko pred polnočjo un po' prima di mezzanotte
    izid je še nekoliko negotov l'esito è un po' incerto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nekoliko hladen freddiccio
    nekoliko kalen torbidiccio
    nekoliko siv brizzolato
    nekoliko pijan brillo
    nekoliko sladek amabile, abboccato (vino)
    nekoliko trpek agrigno
  • nekŕščen (-a -o) adj. non battezzato; pren.
    nekrščeno vino vino non battezzato, non annacquato, genuino
  • neostekleníčen (-a -o) adj. trg. sfuso:
    neostekleničeno vino vino sfuso