plòsk
A) inter. paffete, cloc
B) plòsk (plôska) m battimano, applauso; schiocco
C) plòsk (plôska -o) adj. piatto:
ploska noga piede piatto
ploski udarec (s sabljo) scilacca
zool. ploski črvi platelminti (sing. -e) (Plathelminthes)
ploski tisk stampa in piano
um. ploski relief bassorilievo
Zadetki iskanja
- plôšča (-e) f
1. lastra, piastra; pannello; tavola; teh. quadro:
kovinska, marmorna, steklena plošča lastra metallica, di marmo, di vetro
nagrobna plošča lastra tombale, lapide
mizna plošča piano della tavola
fotografska plošča lastra (fotografica)
brzokuhalna plošča piastra a riscaldamento rapido
(grelna) plošča kuhalnika piastra del fornello
steklokeramična plošča piano di cottura in vetroceramica
les. iverna plošča pannello di masonite
les. panelna, vezana plošča pannello truciolare, pannello di compensato
avt. armaturna plošča cruscotto
tisk. cinkova plošča lastra di zinco per offset
ledena plošča lastra di ghiaccio
elektr. akumulatorska plošča piastra di accumulatore
teh. razdelilna, komandna, instrumentna plošča quadro di distribuzione, di manovra, portastrumenti
hist. dvanajstere plošče le dodici tavole
bibl. plošče božjih zapovedi le tavole della legge
igre plošča za damo damiere
elektr. plošča za stičnike morsettiera
fot. ploščo izpostaviti svetlobi impressionare la lastra (fotografica)
2.
gramofonska plošča disco grammofonico, fonografico
velika plošča (disco) long play, (disco a) 33 giri
mala plošča (disco a) 45 giri
3. grad. piastra di cemento armato
4. gastr. piatto:
ribja plošča piatto di pesce
5. zool.
navadna plošča passera di mare (Pleuronectes platessa) - povzpénjati se (-am se) | povzpéti se (-pnèm se) imperf., perf. refl.
1. salire, montare:
povzpeti se na goro, v drugo nadstropje salire su un monte, al secondo piano
povzpeti se na konja, vozilo montare un cavallo, su un'auto
2. ascendere, assurgere; elevarsi, conquistare:
povzpeti se nad povprečje elevarsi sopra la mediocrità
povzpeti se do oblasti conquistare il potere
3. salire, aumentare:
stroški so se povzpeli nad milijardo le spese sono aumentate sopra il miliardo - pregóvor (-a) m proverbio, adagio, motto; sentenza, paremia:
preiti v pregovor diventare proverbiale
star pregovor uči: Počasi se daleč pride un vecchio adagio ammonisce: Chi va piano va sano e va lontano - preprečeváti (-újem) | prepréčiti (-im) imperf., perf. impedire; ostacolare; ovviare, precludere, prevenire, scongiurare, sventare, vanificare:
preprečiti nesrečo impedire, scongiurare un pericolo
bolje je preprečevati kakor zdraviti meglio prevenire che curare
preprečevati razvoj ostacolare lo sviluppo
preprečevati širjenje novih idej precludere la diffusione di nuove idee
preprečiti uresničitev načrta vanificare la realizzazione del piano
preprečiti pobeg sventare la fuga - prihájati (-am) imperf. ➞ priti
1. venire, arrivare, giungere, essere in arrivo:
tiho prihajati venire, arrivare silenziosamente, quatto quatto
hitro prihajati arrivare in fretta, sopraggiungere
prihajati na obisk venire in visita
vlak prihaja na drugi tir il treno è in arrivo sul secondo binario
prihajati z letalom, z avtom, peš venire in aereo, in macchina, a piedi
2. (širiti se) venire, penetrare, diffondersi:
iz kuhinje prihaja prijeten vonj dalla cucina viene un odorino
3. arrivare, avvenire, seguire, verificarsi:
jesen prihaja arriva l'autunno
zaradi neprevidnosti prihaja do nesreč per l'imprudenza avvengono incidenti
v mednarodnih odnosih prihaja do napetosti si verificano tensioni nei rapporti internazionali
4. giungere:
znanost prihaja do novih odkritij la scienza giunge a nuove scoperte
prihajam do prepričanja, da je vse zaman sto giungendo alla conclusione che tutto sia vano
5. venir fuori; venir a dire, a raccontare:
ne prihajaj mi več s to stvarjo non venir fuori con questa storia
6. obl.
prihajati iz mode uscire di moda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. prihajati v formo venire in forma
prihajati do izraza risultare evidente
prihajati k pameti cominciare a ragionare
prihajati k sebi tornare in se
prihajati v poštev andar preso in considerazione
prihaja njegova zadnja ura sta per morire, sta per andare nel numero dei più, è venuta la sua ultima ora
prihajati stvarem do dna conoscere le cose a fondo
prihajati do sape riprendere il fiato
prihajam do tega, da comincio a credere che
prihajati iz srca venire, sgorgare dal cuore
prihajati na čisto, na jasno glede česa riconoscere, chiarire qcs.
reka tu prihaja spet na dan qui il fiume riemerge in superficie
prihajati na dan z besedo sfogarsi, dire quello che si pensa
prihajati na svet venire al mondo, alla luce
prihajati v konflikt s kom venire a conflitto con, scontrarsi con qcn.
prihajati v leta invecchiare
prihajati v ospredje divenire attuale, crescere d'importanza; venire, passare in primo piano
odtod prihaja ime kraja da qui deriva il nome del luogo - pripráviti (-im) | priprávljati (-am)
A) perf., imperf.
1. preparare; apparecchiare; allestire:
pripraviti športnike za tekmovanje preparare gli atleti per le gare
pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
2. preparare, approntare, disporre, predisporre:
pripraviti načrt approntare un piano
pripraviti vse za odhod disporre ogni cosa per la partenza
pripraviti proces istruire un processo
3. preparare:
pripraviti koga na žalostno novico preparare qcn. a una triste notizia
4. indurre, persuadere:
pripravili so ga do tega, da je vse še enkrat premislil lo persuasero a riconsiderare l'intera faccenda
5.
pripraviti koga k zavesti rianimare qcn.
pripraviti koga k pameti riportare alla ragione, far rinsavire qcn.
pripraviti koga v zadrego mettere qcn. in imbarazzo
le kam bo njegovo popivanje pripravilo družino il suo vizio di bere rovinerà la famiglia
6. pog.
pripraviti ob togliere, privare, defraudare
pripraviti koga ob denar derubare qcn.
pripraviti koga ob čast privare, defraudare qcn. dell'onore
B) pripráviti se (-im se) | priprávljati se (-am se) perf., imperf. refl. prepararsi, approntarsi, disporsi:
pripraviti se za odhod prepararsi, disporsi alla partenza
pripravljati se za, na izpit prepararsi all'esame
šport. pren. pripravljati se na tekmo caricarsi per la partita
nevihta se pripravlja sta arrivando un temporale - produkcíjski (-a -o) adj. di produzione; produttivo:
produkcijski načrt piano di produzione
produkcijska sredstva mezzi di produzione - pŕvi (-a -o)
A) numer.
1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1o:
prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
prvi razred prima classe
otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
1. maj 1o maggio
Filip I. Filippo I
2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze
3. (najboljši) primo:
voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
blago prve vrste merce di prima qualità
4. (najpomembnejši, glavni) primo:
prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena
5. (na najnižji stopnji) primo:
prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado
6. (ki se šele začenja) primo:
astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto
7. (sprednji) anteriore:
prvo kolo ruota anteriore
prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubogati na prvo besedo ubbidire subito
imeti prvo besedo avere la parola decisiva
pren. blago iz prve roke merce di prima mano
pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
tisk. prva izdaja edizione principe
gastr. prva jed primo (piatto)
film. prva klapa partenza
rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1o grado
med. prva pomoč pronto soccorso
prva povojna leta il primo dopoguerra
muz. prva violina primo violino
šah. prva deska primo giocatore
šport. prva liga I divisione, serie A
polit. Prva internacionala I Internazionale
(prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
prvi znaki pleše calvizie incipiente
film. prvi plan primo piano
muz. prvi glas il tono più alto
pren. prvi korak primo passo
delati prve korake muovere i primi passi
prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
prvi mož (države, občine) il primo cittadino
časn. prvi članek capocronaca
gost. prvi kuhar capocuoco
navt. prvi mornar nostromo
rel. prvi mučenec protomartire
prvi nastop debutto
lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
navt. prvi strojnik capomacchina
muz. prvi takti spunto
navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
pren. prvi začetki vagito, vagiti
prvi znak avvisaglia
na prvi pogled a prima vista
v prvem trenutku in un primo tempo
van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
fiziol. prvo mesečno perilo menarca
šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
prvo nadstropje primo piano; piano nobile
anat. prvo vratno vretence atlante
B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
prvi v razredu il primo della classe
prvi med enakimi primus inter pares
denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
voziti v prvi (prestavi) guidare in prima - razbíjati (-am) | razbíti (-bíjem)
A) imperf., perf.
1. rompere, spaccare; spezzare; scindere; fiz. disintegrare:
razbiti skalo spaccare un sasso
razbijati na manjše dele frantumare
fiz. razbijati atome disintegrare gli atomi
razbiti kozarec rompere un bicchiere
razbiti komu gobec spaccare il muso a qcn.
2. battere; pestare; bussare:
konj razbija ob tla il cavallo scalpita
razbijati po vratih bussare (violentemente) alla porta
3. pren. strimpellare, pestare:
razbijati po klavirju pestare sulla tastiera del pianoforte
4. pren. (močno utripati) battere forte:
srce razbija od strahu il cuore batte forte per la paura
5. pren. frantumare, scindere:
razbiti prevelika obdelovalna zemljišča frantumare superfici coltivabili troppo vaste
6. pren. distruggere, dissipare; confutare:
razbijati iluzije distruggere le illusioni
razbijati zmotne teorije confutare le false teorie
razbijati po martellare qcs.
razbijati s krampom picconare
PREGOVORI:
sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova
B) razbíjati se (-am se) | razbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.
1. rompersi, spaccarsi, fracassarsi, sfasciarsi, schiantarsi:
ladje se je razbila ob čereh la nave si schiantò contro gli scogli
2. ekst. fallire:
načrt se je razbil il piano è fallito
3. pren. scindersi:
stranka se je razbila v več struj il partito si scisse in varie correnti
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo (toliko časa), dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
C) razbíjati si (-am si) | razbíti si (-bíjem si) imperf., perf. refl. spaccarsi, rompersi (tudi pren.):
razbijati si glavo rompersi la testa; pren. rompersi la testa, scervellarsi, arrovellarsi - razgrnítev (-tve) f il distendere, il dispiegare:
javna razgrnitev regulacijskega načrta esposizione al pubblico del piano regolatore - regulacíjski (-a -o) adj. di regolazione, regolatore:
regulacijska dela na reki opere di regolazione del fiume
urb. regulacijski načrt piano regolatore - rék (-a) m
1. sentenza, detto, adagio, massima, motto:
nad vhodom je bil zapisan rek: O vi, ki vstopate, vsak up pustite sopra l'ingresso si leggeva questa sentenza: Lasciate ogni speranza, voi ch'entrate
star reku uči, da se počasi daleč pride un vecchio adagio ammonisce: Chi va piano va sano e va lontano
poučen rek (v šaljivem tonu) wellerismo
ljudski rek motto popolare
2. star. aforisma - rísati (ríšem)
A) imperf.
1. disegnare:
risati in slikati disegnare e dipingere
risati na papir disegnare sulla carta
risati s kredo, s svinčnikom disegnare con gesso, a matita
risati s prosto roko disegnare a mano libera
um. risati chiaroscuro chiaroscurare
2. pren. disegnare, segnare, tracciare, tirare:
skrb mu riše gube na čelu le preoccupazioni segnano rughe sulla sua fronte
risati načrt tracciare, tirare un piano
3. (opisovati, prikazovati) rappresentare, descrivere:
risati zgodovinsko obdobje descrivere un periodo storico
B) rísati se (ríšem se) imperf. refl.
1. disegnarsi, profilarsi, delinearsi:
na obzorju so se risali gorski vrhovi sull'orizzonte si disegnavano le cime delle montagne
2. manifestarsi, comparire - simetrálen (-lna -o) adj. mat. simmetrico:
simetralna ravnina piano simmetrico - skála1 (-e) f
1. roccia, masso, macigno, rupe, croda:
pren. biti neomajen, trden kot skala stare come torre che non crolla, come torre incrollabile
od vrha gore se je utrgala skala dalla cima del monte si staccò un macigno
previsna skala roccia a strapiombo
2. pren. roccia;
skala mu leži na duši ha una spina nel cuore
načrt je zadel ob skalo il piano ha incontrato ostacoli insuperabili
jokati, da bi skalo omečil far piangere i sassi - skôraj adv. quasi, quasi quasi, per poco; appena, a malapena, pressoché, pressappoco:
mesto ima skoraj milijon prebivalcev la città conta quasi un milione di abitanti
skoraj bi padel per poco non cadevo, fui sul punto di cadere
govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo parla tanto piano che lo si sente appena, a malapena
sta skoraj istih let hanno pressappoco la stessa età
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel (izraža zadržano pritrjevanje) è il momento di staccare! Quasi quasi lo direi anch'io
dokument je pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski si tratta di un documento importantissimo, potremmo (quasi) dire storico
bodo preuredili vse nadstropje? Skoraj ne verjamem ristruttureranno il piano intero? Non credo (proprio)
PREGOVORI:
skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto Martin perse la cappa - soglásen (-sna -o) adj.
1. concorde, consenziente, consensuale:
soglasna ločitev separazione consensuale
niso bili soglasni z njegovim načrtom non erano d'accordo con il suo piano
2. unanime, ekst. corale:
soglasna izvolitev elezione unanime
soglasen protest protesta corale
3. armonico; proporzionato - splôšen (-šna -o)
A) adj.
1. generale, comune, universale; usuale; corrente, generico:
splošno mnenje opinione comune
splošna raba uso comune
splošne volitve elezioni generali
splošno nezadovoljstvo malcontento generale
splošna volilna pravica suffragio universale
splošen pojem nozione generica
splošen izraz (splošno rabljen) modo di dire corrente
besedilo je preveč splošno il testo è troppo generico
2. (ki obravnava osnovne značilnosti predmeta določene stroke) generale:
splošna kemija chimica generale
splošna in posebna psihologija psicologia generale e psicologie particolari
3. (nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana) generale, generico:
splošni zdravnik (zdravnik splošne prakse) medico generico
splošna bolnišnica ospedale generale
voj. splošna mobilizacija mobilitazione generale
fiz. splošna teorija relativnosti teoria generale della relatività
splošna stavka sciopero generale
splošni ekvivalent equivalente generale
film. splošni plan piano generale
jur. splošni in posebni del zakona parte generale e parte particolare del codice
ekon. splošni stroški spese generali
B) splôšni (-a -o) m, f, n
prehod od splošnega k posebnemu il passaggio dal generale al particolare
na splošno in genere
v splošnem in genere, generalmente - spôdaj adv.
1. sotto, di sotto, abbasso, dabbasso; giù:
spodaj je garaža in klet, v pritličju in prvem nadstropju pa stanovanja sotto c'è il garage e la cantina, a pianterreno e al primo piano gli alloggi
čakam te spodaj ti aspetto dabbasso
2. (izraža položaj dela, ki je niže) di sotto, sotto; nella parte inferiore:
ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena l'uccello è di sopra verde oliva, di sotto color giallo
3. pren. (izraža manj pomemben družbeni položaj) in fondo, ai piedi della scala gerarchica:
živeti čisto spodaj appartenere alle classi subalterne
4.
od spodaj di sotto, dal di sotto; ekst. dalla base; pren. dalla gavetta
od spodaj se je slišal hrup avtomobilov dal di sotto veniva il rumore delle macchine
začel je čisto od spodaj in se povzpel do direktorja aveva cominciato dalla gavetta per giungere alla carica di direttore
zavirati pobude od spodaj ostacolare le iniziative della base
spodaj ležeč sottostante
spodaj naštet, naveden sottoelencato, sottonotato