Franja

Zadetki iskanja

  • šíbek (-bka -o) adj.

    1. debole; gracile, mingherlino:
    šibek otrok bambino gracile
    šibek značaj carattere debole
    biti šibke postave essere di gracile costituzione

    2. debole, tenue, fioco; ekst. fiacco;
    šibek veter vento debole
    šibka svetloba luce fioca

    3. debole, scarso, esiguo:
    šibka vidljivost scarsa visibilità
    šibka zasedenost dvorane pubblico esiguo in sala

    4. pren. debole, vulnerabile:
    šibko mesto neke teorije il punto vulnerabile di una teoria

    5. elektr.
    šibki tok corrente a bassa tensione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lit. šibka cezura cesura femminile
    šibki spol il sesso debole
    stati na šibkih nogah poggiare su basi fragili
  • štéti (štéjem)

    A) imperf.

    1. contare; calcolare:
    šteti do deset contare fino a dieci
    šteti na prste contare sulle dita
    šteti denar contare i soldi

    2. essere di, fare, avere:
    njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
    mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

    3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
    pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

    4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
    kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
    k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
    šteti za considerare, ritenere
    tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
    abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
    predpis več ne šteje la norma non è più valida
    šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
    pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
    šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
    šteti dvajset let avere vent'anni
    šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
    šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
    drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
    pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

    B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

    C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
    šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
    šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
    v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
    šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati
  • štírideseti (-a -o) numer. quarantesimo; quaranta:
    šport. uvrstiti se na štirideseto mesto piazzarsi al quarantesimo posto, piazzarsi quarantesimo
    odpreti knjigo na štirideseti strani aprire il libro a pagina quaranta
    štirideseta leta prejšnjega stoletja gli anni quaranta ('40) del secolo scorso
  • tékmec (-a) | -ica (-e) m, f

    1. rivale, avversario (-a); concorrente:
    prehiteti, premagati tekmeca superare, battere l'avversario
    tekmeci za prvo mesto i concorrenti per il primo posto

    2. ekst. concorrente
  • tlà (tál) n pl.

    1. suolo, terreno, terra:
    tla se majejo la terra trema
    krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
    ležati na tleh giacere per terra
    mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
    stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

    2. pavimento:
    čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
    betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

    3. terra:
    veje segajo do tal i rami arrivano a terra
    dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

    4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
    apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
    rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
    kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

    5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
    morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
    gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
    tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
    tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
    izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
    pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
    biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
    biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
    spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
    izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
    misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
    letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
    postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
    bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
    čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
  • tŕgati (-am)

    A) imperf.

    1. strappare, stracciare, lacerare, squarciare, spezzare:
    trgati papir, knjigo stracciare la carta, il libro
    trgati tkanino lacerare, strappare la stoffa
    trgati verigo spezzare la catena
    veter trga oblake il vento squarcia le nubi

    2. logorare, consumare:
    trgati čevlje logorare le scarpe

    3. cogliere; strappare:
    trgati cvetove, sadje cogliere i fiori, la frutta
    trgati plevel strappare le erbacce
    trgati komu knjigo iz rok strappare il libro dalle mani di qcn.
    trgati očeta družini strappare il padre alla famiglia

    4. (odtegovati) dedurre, detrarre, ritenere, defalcare:
    trgati komu petino plače ritenere, dedurre un quinto della paga a qcn.

    5. impers. avere forti dolori, fitte:
    trga jo v križu ha forti dolori alla schiena
    pren. trgati srce strappare il cuore
    trgati ušesa rompere i timpani
    trgati živce spezzare i nervi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. trgati čevlje po hribih vivere in montagna
    pren. trgati hlače v pisarni lavorare come impiegato, fare il travet
    pren. trgati hlače po šolskih klopeh andare a scuola; scaldare i banchi
    trgati masko z obraza smascherare qcn.
    pren. trgati komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
    trgati verige suženjstva spezzare le catene della schiavitù

    B) tŕgati se (-am se) imperf. refl.

    1. spezzarsi, rompersi

    2. stracciarsi, lacerarsi, strapparsi

    3. liberarsi:
    trgati se z verige liberarsi delle catene

    4. staccarsi (da); lasciare, abbandonare:
    trgati se s svoje zemlje lasciare la terra natia

    5. staccarsi

    6. accapigliarsi, azzuffarsi; litigare

    7.
    trgati se za koga, za kaj adoperarsi per ottenere qcs.; concorrere a qcs.; allettare
    trgati se za renomiranega strokovnjaka allettare il tecnico affermato
    trgati se za direktorsko mesto concorrere al posto di direttore
    stavki so se mu trgali iz ust parlava con frasi mozze
    srce se mi trga (od žalosti) (dal dolore) mi si spezza il cuore

    C) trgati si (-am si) imperf. refl. pren.
    trgati si od ust togliersi di bocca
  • trúma (-e) f frotta, torma; stormo; turbine, schiera, moltitudine:
    truma otrok una frotta di bambini
    truma ptic uno stormo di uccelli
    ljudje so v trumah zapuščali mesto la gente lasciava la città a frotte
  • uporábnik (-a) | -ica (-e) m, f fruitore (-trice), consumatore (-trice), utente:
    uporabniki jezika gli utenti della lingua
    uporabniki plina, vode i consumatori del gas, dell'acqua
    uporabnike (sredstev) javnega prometa, javnih prevoznih sredstev prosimo, da odstopijo mesto starejšim l'utenza (dei mezzi di trasporto pubblici) è gentilmente pregata di cedere il posto alle persone anziane
  • ustanávljati (-am) | ustanovíti (-ím) imperf., perf. costituire, istituire; fondare, creare:
    ustanoviti stranko, društvo fondare un partito, una società
    ustanoviti mesto fondare una città
  • utápljati (-am) | utopíti (-ím)

    A) imperf., perf. affogare; sommergere; affondare (tudi pren.):
    utapljati skrbi v pijači affogare le preoccupazioni nel vino, nell'alcol

    B) utápljati se (-am se) | utopíti se (-ím se) imperf., perf. refl. affondare, affogare, annegare (tudi pren.):
    utapljati se v nevednosti annegare, sprofondare nell'ignoranza
    mesto se utaplja v smeteh la città è sommersa dall'immondizia
    utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua
  • utrdíti (-ím) | utrjeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. consolidare, rinforzare, rinsaldare, rassodare; guarnire, munire:
    utrditi cestišče assodare il pavimento stradale
    utrditi mejo z bunkerji munire il confine di casematte
    utrditi mesto z obzidjem guarnire la città di mura

    2. stabilizzare, immobilizzare:
    utrditi izpahnjen ud immobilizzare l'arto slogato

    3. rafforzare, rinvigorire, irrobustire:
    utrditi telo z vajami irrobustire il corpo con gli esercizi

    4. ekst. rafforzare, consolidare:
    utrditi oblast consolidare il potere

    5. confermare, rafforzare:
    utrditi koga v prepričanju confermare qcn. nella convinzione

    6. teh. rassodare

    7. (uveljaviti, uveljavljati) far valere; instillare:
    utrditi načela civilne družbe instillare i principi della società civile
    fot. utrditi cene stabilizzare i prezzi
    utrditi barve na sliki fissare i colori sulla foto
    šol. utrditi učno snov ripassare la materia

    B) utrdíti se (-ím se) | utrjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. fortificarsi; trincerarsi
  • utŕjen (-a -o) adj. fortificato, guarnito; rafforzato, rinsaldato; irrobustito:
    voj. utrjena postojanka caposaldo
    utrjeno mesto piazzaforte
  • v prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
    priti v hišo entrare in casa
    iti v mesto andare in città
    zaviti v desno svoltare a destra
    vzeti v roko prendere in mano

    2. (za izražanje usmerjenosti) in:
    udarec v obraz pugno in faccia

    3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
    rdeč v obraz rosso in viso

    4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
    prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
    delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

    5. (za izražanje načina) in:
    v gosjem redu in fila indiana
    igrati v troje suonare in tre

    6. (za izražanje namena) in:
    dati a najem dare in affitto
    večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

    7. (za izražanje sredstva) in:
    zavit v odejo avvolto nella coperta

    8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
    verovati v koga credere in qcn.
    zaupati v koga fidarsi di qcn.
    biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

    9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
    pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
    preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
    razdeliti v dva dela dividere in due parti

    10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
    lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
    spraviti v red mettere in ordine

    11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
    to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
    stopiti v stranko aderire a un partito

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
    ostati v hiši restare a casa, in casa
    živeti v mestu vivere in città
    bivati v Trstu abitare a Trieste

    2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
    zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

    3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
    biti v vladi essere nel governo
    živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

    4. (za izražanje področja delovanja) in:
    delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

    5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
    v času kuge durante la peste
    vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
    končati v roku finire in tempo

    6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
    iti ven v dežju uscire con la pioggia
    reči v jezi dire in un attacco di rabbia

    7. (za izražanje načina) in, a, con:
    plesati v parih ballare in coppie
    ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
    posneti v barvah ritrarre a colori

    8. (za izražanje sredstva) in, con:
    pomoč v denarju aiuti in denaro

    9. (za izražanje količine) in:
    vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

    10. (za izražanje stanja) in:
    biti v formi essere in forma
    čokolada v prahu cioccolato in polvere

    11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
    zmagati v teku vincere nella corsa
    v vsakem pogledu in ogni caso

    12. (za izražanje istovetnosti) in:
    v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smehljati se v brado ridere dentro di sé
    pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
    pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
    pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
    pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
    pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
    pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
    pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
    pren. iti vase rientrare in sé
    evf. biti v letih essere in età avanzata
    v resnici in effetti
  • véčen (-čna -o) adj.

    1. eterno; knjiž. sempiterno:
    prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
    rel. večno življenje la vita eterna
    večno mesto la città eterna

    2. eterno; perenne, perpetuo:
    večni sneg nevi perenni
    živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
    biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie

    3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
    večna resnica verità eterna, immutabile

    4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
    večni prepiri continue liti

    5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
    večni mladenič l'eterno giovanotto
    knjiž. večni žid l'ebreo errante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
    pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
    rel. večni ogenj il fuoco eterno
    večni sodnik Dio (in veste di giudice)
    večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
    večna luč luce eterna
    večne zaobljube voti perpetui, solenni
    pren. večni študent eterno studente
    šah. večni šah scacco perpetuo
  • véliki (-a -o)

    A) adj.

    1. (določna oblika od velik)
    Velika Britanija Gran Bretagna
    Aleksander Veliki Alessandro Magno
    Peter Veliki Pietro il Grande

    2.
    velika potreba feci, defecazione, evacuazione
    iti na veliko, na malo potrebo andare di corpo, fare il bisogno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. Velika Antanta la (Grande) Intesa
    lov. velika divjad selvaggina grossa
    soc. velika družina grande famiglia
    fiz. velika kalorija chilocaloria
    bot. velika kopriva ortica (Urtica dioica)
    šol. velika matura esame di maturità
    anat. velika medenica grande bacino
    kem. velika molekula macromolecola
    šport. velika nagrada gran premio
    velika plošča disco microsolco
    mat. velika os elipse asse maggiore dell'ellisse
    šah. velika rokada arrocco lungo
    rel. velika sobota Sabato Santo
    muz. veliki boben grancassa
    zool. veliki danec danese, grande danese, alano
    trg. veliki ducat grossa
    rel. veliki duhovnik Gran Sacerdote
    zool. veliki hrček criceto, hamster (Cricetus cricetus)
    veliki izpreminjevalček iride (Apatura iris)
    bot. veliki kačnik gigaro (Arum maculatum)
    veliki kijec mazza di tamburo (Lepiota procera)
    zool. veliki klobučnjak rizostoma (Rhizostoma pulmo)
    bot. veliki koren inula (Inula)
    zool. veliki krasnik calcofora (Chalcophora)
    veliki kudu cudù (Strepsiceros strepsiceros)
    veliki mara marà (Dolichotis australis)
    veliki metljaj distoma (Distomum hepaticum)
    rel. veliki mojster (v viteških redovih) Gran maestro
    zool. veliki mravljinčar formichiere (Myrmecophaga tridactyla)
    veliki orient (masonska loža) Grande oriente
    rel. veliki petek Venerdì Santo, parasceve
    zool. veliki podkovnjak rinolofo, ferro di cavallo (Rhinolophus)
    zool. veliki robec rombo maggiore (Psetta maxima)
    geogr. Veliki Saint Bernard Gran San Bernardo
    anat. veliki simpatik ortosimpatico
    lingv. veliki stavek periodo
    zool. veliki strnad strillozzo (Emberiza calandra)
    rel. veliki svečenik gran sacerdote
    zool. veliki škurh chiurlo (Numenius arquata)
    rel. veliki šmaren Assunta; ekst. ferragosto
    rel. veliki teden settimana santa
    zool. veliki vampir spettro (Vampyrum spectrum)
    astr. Veliki voz Orsa maggiore
    hist. veliki vezir (glavni sultanov svetovalec) gran visir
    bot. veliki vres scopa (Erica arborea)
    film. veliki zaslon grande schermo
    rel. veliki inkvizitor Grande inquisitore
    veliki zbor (pri Hebrejcih) sinedrio
    veliko mesto metropoli

    B) véliki (-a -o) m, f, n hist.
    sestanek štirih velikih incontro dei Quattro Grandi
    na veliko kaj narediti fare qcs. alla grande
    na veliko trgovati commerciare all'ingrosso
  • vídez (-a) m apparenza, aspetto, aria, cera; forma, fisionomia:
    ženska prijetnega videza una donna dall'aspetto piacente
    utrujen videz aria stanca
    mesto dobiva drugačen videz la città sta acquisendo una nuova fisionomia
    poznati na videz conoscere di vista
    za videzom (pod zunanjostjo) sotto la scorza
    varovati zunanji videz salvare le apparenze
    ne se ustavljati pri videzu stvari andare oltre la superficie delle cose
    videz vara l'apparenza inganna
  • vkleníti (vklénem) | vklépati (-am) perf., imperf.

    1. incatenare; legare:
    vkleniti koga v lisice mettere le manette a qcn.

    2. pren. (povzročiti, da kdo ne more delati tako, kot bi hotel, mogel) impedire, ostacolare (di fare secondo i propri desideri, le proprie possibilità);
    pri njegovih daljnosežnih načrtih ga je vklenila družba la società gli impedì la realizzazione degli ambiziosi progetti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vkleniti v suženjstvo ridurre in schiavitù
    pren. vkleniti v pesimizem condannare al pessimismo
    pren. vkleniti značaje junakov v kalupe, sheme ridurre i caratteri dei protagonisti a schemi, modelli
    pren. vkleniti koga v zakonski jarem far sposare qcn.
    pren. vkleniti v objem abbracciare forte
    pren. mesto vkleniti v obzidje cingere la città di mura
  • vôžnja (-e) f corsa; viaggio; tragitto:
    drzna, hitra, počasna vožnja corsa temeraria, veloce, lenta
    omejena hitrost vožnje velocità limitata della corsa
    smer vožnje direzione (della corsa)
    vožnja po desni strani corsa sulla destra
    dnevno opravi štiri vožnje al giorno fa quattro viaggi
    brezplačna vožnja corsa gratis
    izredna, poskusna vožnja corsa straordinaria; viaggio, corsa di prova
    vzvratna vožnja marcia indietro
    šport. hitrostna, izločilna vožnja gara di velocità, eliminatoria
    spretnostna vožnja gincana
    avt. (zastonjska) vožnja passaggio
    vožnja čez mesto traversata di una città
    vožnja z gondolo tragitto in gondola
    film. vožnja kamere carrellata
    ekst. vožnja na kolesu pedalata
    vožnja s kočijo scarrozzata
  • vznemíriti (-im) | vznemírjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. allarmare, angustiare, impensierire, inquietare, turbare; eccitare; disturbare:
    novica je vznemirila prebivalstvo la notizia allarmò la popolazione
    koga vznemirjati za prazen nič disturbare una persona per un nonnulla
    vznemiriti komu vest turbare la coscienza di qcn.
    spolno vznemiriti eccitare sessualmente

    2. allarmare, inquietare; spaventare:
    preleti sovražnih letal so vznemirili mesto la cittadinanza era allarmata per i voli di ricognizione dell'aviazione nemica

    3. agitare, sconvolgere, rompere:
    strel je vznemiril tišino uno sparo ruppe il silenzio
    veter vznemirja veje il vento agita i rami

    B) vznemíriti se (-im se) | vznemírjati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. inquietarsi, turbarsi; spaventarsi; eccitarsi:
    vznemirjati se za vsako malenkost turbarsi per ogni nonnulla
    spolno vznemiriti se eccitarsi sessualmente
  • zagotávljati (-am) | zagotovíti (-ím) imperf., perf.

    1. assicurare; garantire:
    zmaga že zagotavlja prvo mesto la vittoria assicura il primo posto in classifica

    2. promettere, essere garanzia:
    vodovodni inštalater zagotavlja, da bo delo končal v roku l'idraulico ha promesso di finire il lavoro entro il termine stabilito