šíbek (-bka -o) adj.
1. debole; gracile, mingherlino:
šibek otrok bambino gracile
šibek značaj carattere debole
biti šibke postave essere di gracile costituzione
2. debole, tenue, fioco; ekst. fiacco;
šibek veter vento debole
šibka svetloba luce fioca
3. debole, scarso, esiguo:
šibka vidljivost scarsa visibilità
šibka zasedenost dvorane pubblico esiguo in sala
4. pren. debole, vulnerabile:
šibko mesto neke teorije il punto vulnerabile di una teoria
5. elektr.
šibki tok corrente a bassa tensione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit. šibka cezura cesura femminile
šibki spol il sesso debole
stati na šibkih nogah poggiare su basi fragili
Zadetki iskanja
- štéti (štéjem)
A) imperf.
1. contare; calcolare:
šteti do deset contare fino a dieci
šteti na prste contare sulle dita
šteti denar contare i soldi
2. essere di, fare, avere:
njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti
3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto
4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
šteti za considerare, ritenere
tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
predpis več ne šteje la norma non è più valida
šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
šteti dvajset let avere vent'anni
šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo
B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio
C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati - štírideseti (-a -o) numer. quarantesimo; quaranta:
šport. uvrstiti se na štirideseto mesto piazzarsi al quarantesimo posto, piazzarsi quarantesimo
odpreti knjigo na štirideseti strani aprire il libro a pagina quaranta
štirideseta leta prejšnjega stoletja gli anni quaranta ('40) del secolo scorso - tékmec (-a) | -ica (-e) m, f
1. rivale, avversario (-a); concorrente:
prehiteti, premagati tekmeca superare, battere l'avversario
tekmeci za prvo mesto i concorrenti per il primo posto
2. ekst. concorrente - tlà (tál) n pl.
1. suolo, terreno, terra:
tla se majejo la terra trema
krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
ležati na tleh giacere per terra
mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare
2. pavimento:
čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet
3. terra:
veje segajo do tal i rami arrivano a terra
dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare
4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico
5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro - tŕgati (-am)
A) imperf.
1. strappare, stracciare, lacerare, squarciare, spezzare:
trgati papir, knjigo stracciare la carta, il libro
trgati tkanino lacerare, strappare la stoffa
trgati verigo spezzare la catena
veter trga oblake il vento squarcia le nubi
2. logorare, consumare:
trgati čevlje logorare le scarpe
3. cogliere; strappare:
trgati cvetove, sadje cogliere i fiori, la frutta
trgati plevel strappare le erbacce
trgati komu knjigo iz rok strappare il libro dalle mani di qcn.
trgati očeta družini strappare il padre alla famiglia
4. (odtegovati) dedurre, detrarre, ritenere, defalcare:
trgati komu petino plače ritenere, dedurre un quinto della paga a qcn.
5. impers. avere forti dolori, fitte:
trga jo v križu ha forti dolori alla schiena
pren. trgati srce strappare il cuore
trgati ušesa rompere i timpani
trgati živce spezzare i nervi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. trgati čevlje po hribih vivere in montagna
pren. trgati hlače v pisarni lavorare come impiegato, fare il travet
pren. trgati hlače po šolskih klopeh andare a scuola; scaldare i banchi
trgati masko z obraza smascherare qcn.
pren. trgati komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
trgati verige suženjstva spezzare le catene della schiavitù
B) tŕgati se (-am se) imperf. refl.
1. spezzarsi, rompersi
2. stracciarsi, lacerarsi, strapparsi
3. liberarsi:
trgati se z verige liberarsi delle catene
4. staccarsi (da); lasciare, abbandonare:
trgati se s svoje zemlje lasciare la terra natia
5. staccarsi
6. accapigliarsi, azzuffarsi; litigare
7.
trgati se za koga, za kaj adoperarsi per ottenere qcs.; concorrere a qcs.; allettare
trgati se za renomiranega strokovnjaka allettare il tecnico affermato
trgati se za direktorsko mesto concorrere al posto di direttore
stavki so se mu trgali iz ust parlava con frasi mozze
srce se mi trga (od žalosti) (dal dolore) mi si spezza il cuore
C) trgati si (-am si) imperf. refl. pren.
trgati si od ust togliersi di bocca - trúma (-e) f frotta, torma; stormo; turbine, schiera, moltitudine:
truma otrok una frotta di bambini
truma ptic uno stormo di uccelli
ljudje so v trumah zapuščali mesto la gente lasciava la città a frotte - uporábnik (-a) | -ica (-e) m, f fruitore (-trice), consumatore (-trice), utente:
uporabniki jezika gli utenti della lingua
uporabniki plina, vode i consumatori del gas, dell'acqua
uporabnike (sredstev) javnega prometa, javnih prevoznih sredstev prosimo, da odstopijo mesto starejšim l'utenza (dei mezzi di trasporto pubblici) è gentilmente pregata di cedere il posto alle persone anziane - ustanávljati (-am) | ustanovíti (-ím) imperf., perf. costituire, istituire; fondare, creare:
ustanoviti stranko, društvo fondare un partito, una società
ustanoviti mesto fondare una città - utápljati (-am) | utopíti (-ím)
A) imperf., perf. affogare; sommergere; affondare (tudi pren.):
utapljati skrbi v pijači affogare le preoccupazioni nel vino, nell'alcol
B) utápljati se (-am se) | utopíti se (-ím se) imperf., perf. refl. affondare, affogare, annegare (tudi pren.):
utapljati se v nevednosti annegare, sprofondare nell'ignoranza
mesto se utaplja v smeteh la città è sommersa dall'immondizia
utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua - utrdíti (-ím) | utrjeváti (-újem)
A) perf., imperf.
1. consolidare, rinforzare, rinsaldare, rassodare; guarnire, munire:
utrditi cestišče assodare il pavimento stradale
utrditi mejo z bunkerji munire il confine di casematte
utrditi mesto z obzidjem guarnire la città di mura
2. stabilizzare, immobilizzare:
utrditi izpahnjen ud immobilizzare l'arto slogato
3. rafforzare, rinvigorire, irrobustire:
utrditi telo z vajami irrobustire il corpo con gli esercizi
4. ekst. rafforzare, consolidare:
utrditi oblast consolidare il potere
5. confermare, rafforzare:
utrditi koga v prepričanju confermare qcn. nella convinzione
6. teh. rassodare
7. (uveljaviti, uveljavljati) far valere; instillare:
utrditi načela civilne družbe instillare i principi della società civile
fot. utrditi cene stabilizzare i prezzi
utrditi barve na sliki fissare i colori sulla foto
šol. utrditi učno snov ripassare la materia
B) utrdíti se (-ím se) | utrjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. fortificarsi; trincerarsi - utŕjen (-a -o) adj. fortificato, guarnito; rafforzato, rinsaldato; irrobustito:
voj. utrjena postojanka caposaldo
utrjeno mesto piazzaforte - v prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
priti v hišo entrare in casa
iti v mesto andare in città
zaviti v desno svoltare a destra
vzeti v roko prendere in mano
2. (za izražanje usmerjenosti) in:
udarec v obraz pugno in faccia
3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
rdeč v obraz rosso in viso
4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda
5. (za izražanje načina) in:
v gosjem redu in fila indiana
igrati v troje suonare in tre
6. (za izražanje namena) in:
dati a najem dare in affitto
večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite
7. (za izražanje sredstva) in:
zavit v odejo avvolto nella coperta
8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
verovati v koga credere in qcn.
zaupati v koga fidarsi di qcn.
biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe
9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
razdeliti v dva dela dividere in due parti
10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
spraviti v red mettere in ordine
11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
stopiti v stranko aderire a un partito
II. (z mestnikom)
1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
ostati v hiši restare a casa, in casa
živeti v mestu vivere in città
bivati v Trstu abitare a Trieste
2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo
3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
biti v vladi essere nel governo
živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni
4. (za izražanje področja delovanja) in:
delati v administraciji lavorare nell'amministrazione
5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
v času kuge durante la peste
vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
končati v roku finire in tempo
6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
iti ven v dežju uscire con la pioggia
reči v jezi dire in un attacco di rabbia
7. (za izražanje načina) in, a, con:
plesati v parih ballare in coppie
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
posneti v barvah ritrarre a colori
8. (za izražanje sredstva) in, con:
pomoč v denarju aiuti in denaro
9. (za izražanje količine) in:
vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza
10. (za izražanje stanja) in:
biti v formi essere in forma
čokolada v prahu cioccolato in polvere
11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
zmagati v teku vincere nella corsa
v vsakem pogledu in ogni caso
12. (za izražanje istovetnosti) in:
v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smehljati se v brado ridere dentro di sé
pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
pren. iti vase rientrare in sé
evf. biti v letih essere in età avanzata
v resnici in effetti - véčen (-čna -o) adj.
1. eterno; knjiž. sempiterno:
prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
rel. večno življenje la vita eterna
večno mesto la città eterna
2. eterno; perenne, perpetuo:
večni sneg nevi perenni
živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie
3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
večna resnica verità eterna, immutabile
4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
večni prepiri continue liti
5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
večni mladenič l'eterno giovanotto
knjiž. večni žid l'ebreo errante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
rel. večni ogenj il fuoco eterno
večni sodnik Dio (in veste di giudice)
večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
večna luč luce eterna
večne zaobljube voti perpetui, solenni
pren. večni študent eterno studente
šah. večni šah scacco perpetuo - véliki (-a -o)
A) adj.
1. (določna oblika od velik)
Velika Britanija Gran Bretagna
Aleksander Veliki Alessandro Magno
Peter Veliki Pietro il Grande
2.
velika potreba feci, defecazione, evacuazione
iti na veliko, na malo potrebo andare di corpo, fare il bisogno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. Velika Antanta la (Grande) Intesa
lov. velika divjad selvaggina grossa
soc. velika družina grande famiglia
fiz. velika kalorija chilocaloria
bot. velika kopriva ortica (Urtica dioica)
šol. velika matura esame di maturità
anat. velika medenica grande bacino
kem. velika molekula macromolecola
šport. velika nagrada gran premio
velika plošča disco microsolco
mat. velika os elipse asse maggiore dell'ellisse
šah. velika rokada arrocco lungo
rel. velika sobota Sabato Santo
muz. veliki boben grancassa
zool. veliki danec danese, grande danese, alano
trg. veliki ducat grossa
rel. veliki duhovnik Gran Sacerdote
zool. veliki hrček criceto, hamster (Cricetus cricetus)
veliki izpreminjevalček iride (Apatura iris)
bot. veliki kačnik gigaro (Arum maculatum)
veliki kijec mazza di tamburo (Lepiota procera)
zool. veliki klobučnjak rizostoma (Rhizostoma pulmo)
bot. veliki koren inula (Inula)
zool. veliki krasnik calcofora (Chalcophora)
veliki kudu cudù (Strepsiceros strepsiceros)
veliki mara marà (Dolichotis australis)
veliki metljaj distoma (Distomum hepaticum)
rel. veliki mojster (v viteških redovih) Gran maestro
zool. veliki mravljinčar formichiere (Myrmecophaga tridactyla)
veliki orient (masonska loža) Grande oriente
rel. veliki petek Venerdì Santo, parasceve
zool. veliki podkovnjak rinolofo, ferro di cavallo (Rhinolophus)
zool. veliki robec rombo maggiore (Psetta maxima)
geogr. Veliki Saint Bernard Gran San Bernardo
anat. veliki simpatik ortosimpatico
lingv. veliki stavek periodo
zool. veliki strnad strillozzo (Emberiza calandra)
rel. veliki svečenik gran sacerdote
zool. veliki škurh chiurlo (Numenius arquata)
rel. veliki šmaren Assunta; ekst. ferragosto
rel. veliki teden settimana santa
zool. veliki vampir spettro (Vampyrum spectrum)
astr. Veliki voz Orsa maggiore
hist. veliki vezir (glavni sultanov svetovalec) gran visir
bot. veliki vres scopa (Erica arborea)
film. veliki zaslon grande schermo
rel. veliki inkvizitor Grande inquisitore
veliki zbor (pri Hebrejcih) sinedrio
veliko mesto metropoli
B) véliki (-a -o) m, f, n hist.
sestanek štirih velikih incontro dei Quattro Grandi
na veliko kaj narediti fare qcs. alla grande
na veliko trgovati commerciare all'ingrosso - vídez (-a) m apparenza, aspetto, aria, cera; forma, fisionomia:
ženska prijetnega videza una donna dall'aspetto piacente
utrujen videz aria stanca
mesto dobiva drugačen videz la città sta acquisendo una nuova fisionomia
poznati na videz conoscere di vista
za videzom (pod zunanjostjo) sotto la scorza
varovati zunanji videz salvare le apparenze
ne se ustavljati pri videzu stvari andare oltre la superficie delle cose
videz vara l'apparenza inganna - vkleníti (vklénem) | vklépati (-am) perf., imperf.
1. incatenare; legare:
vkleniti koga v lisice mettere le manette a qcn.
2. pren. (povzročiti, da kdo ne more delati tako, kot bi hotel, mogel) impedire, ostacolare (di fare secondo i propri desideri, le proprie possibilità);
pri njegovih daljnosežnih načrtih ga je vklenila družba la società gli impedì la realizzazione degli ambiziosi progetti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vkleniti v suženjstvo ridurre in schiavitù
pren. vkleniti v pesimizem condannare al pessimismo
pren. vkleniti značaje junakov v kalupe, sheme ridurre i caratteri dei protagonisti a schemi, modelli
pren. vkleniti koga v zakonski jarem far sposare qcn.
pren. vkleniti v objem abbracciare forte
pren. mesto vkleniti v obzidje cingere la città di mura - vôžnja (-e) f corsa; viaggio; tragitto:
drzna, hitra, počasna vožnja corsa temeraria, veloce, lenta
omejena hitrost vožnje velocità limitata della corsa
smer vožnje direzione (della corsa)
vožnja po desni strani corsa sulla destra
dnevno opravi štiri vožnje al giorno fa quattro viaggi
brezplačna vožnja corsa gratis
izredna, poskusna vožnja corsa straordinaria; viaggio, corsa di prova
vzvratna vožnja marcia indietro
šport. hitrostna, izločilna vožnja gara di velocità, eliminatoria
spretnostna vožnja gincana
avt. (zastonjska) vožnja passaggio
vožnja čez mesto traversata di una città
vožnja z gondolo tragitto in gondola
film. vožnja kamere carrellata
ekst. vožnja na kolesu pedalata
vožnja s kočijo scarrozzata - vznemíriti (-im) | vznemírjati (-am)
A) perf., imperf.
1. allarmare, angustiare, impensierire, inquietare, turbare; eccitare; disturbare:
novica je vznemirila prebivalstvo la notizia allarmò la popolazione
koga vznemirjati za prazen nič disturbare una persona per un nonnulla
vznemiriti komu vest turbare la coscienza di qcn.
spolno vznemiriti eccitare sessualmente
2. allarmare, inquietare; spaventare:
preleti sovražnih letal so vznemirili mesto la cittadinanza era allarmata per i voli di ricognizione dell'aviazione nemica
3. agitare, sconvolgere, rompere:
strel je vznemiril tišino uno sparo ruppe il silenzio
veter vznemirja veje il vento agita i rami
B) vznemíriti se (-im se) | vznemírjati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. inquietarsi, turbarsi; spaventarsi; eccitarsi:
vznemirjati se za vsako malenkost turbarsi per ogni nonnulla
spolno vznemiriti se eccitarsi sessualmente - zagotávljati (-am) | zagotovíti (-ím) imperf., perf.
1. assicurare; garantire:
zmaga že zagotavlja prvo mesto la vittoria assicura il primo posto in classifica
2. promettere, essere garanzia:
vodovodni inštalater zagotavlja, da bo delo končal v roku l'idraulico ha promesso di finire il lavoro entro il termine stabilito