Franja

Zadetki iskanja

  • raševínast (-a -o) adj. di rascia, di tessuto grezzo;
    govoriti raševinast jezik parlare rozzo
  • razcépljen (-a -o) adj.

    1. fesso; biforcuto:
    razcepljen jezik lingua biforcuta
    razcepljeni lasje capelli con le doppie punte

    2. diviso, scisso
  • razvézati (-véžem) | razvezováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. slegare, sciogliere, slacciare:
    razvezati čevelj slacciare le scarpe
    razvezati vozel sciogliere il nodo

    2. jur. rescindere; annullare:
    razvezati pogodbo rescindere un contratto
    razvezati zakon, zakonsko zvezo annullare un matrimonio, un vincolo coniugale
    razvezati zakonca sciogliere i coniugi del vincolo matrimoniale, concedere ai coniugi di separarsi

    3. pren. sciogliere, liberare; stimolare:
    podkupnina, pijača mu je razvezala jezik la mazzetta, l'alcol gli aveva sciolto la lingua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    razvezati koga odgovornosti sollevare qcn. dalla responsabilità

    B) razvézati se (-vežem se) | razvezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. slegarsi

    2. sciogliersi, liberarsi;
    od pijače se mu je razvezal jezik dal bere gli si era sciolta la lingua
    v družbi se je razvezal in compagnia si è lasciato andare

    3. jur. separarsi; divorziare:
    sporazumno se razvezati separarsi, divorziare consensualmente
  • rèp (rêpa) m

    1. coda:
    košat, kosmat rep coda folta, pelosa
    mahati z repom scodinzolare (del cane)
    pren. imeti jezik (dolg) kot krava rep avere la lingua lunga
    žima iz konjskega repa crine (di coda) di cavallo
    ptica s pisanim repom uccello con la coda multicolore

    2. (repu podoben del česa) coda:
    rep letala coda dell'aereo
    rep kometa coda della cometa
    rep smučke coda dello sci

    3. (zadnji del skupine ljudi, živali, predmetov) coda:
    rep sprevoda coda del corteo
    na repu di coda, in coda
    žel. vagon na repu vlaka vettura di coda
    voj. oddelek na repu kolone reparto di coda, retroguardia

    4. (dolga vrsta) redko coda:
    čakati, stati v repu fare la coda

    5. (v šop speti lasje) coda;
    konjski rep coda di cavallo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti nekaj, kar nima ne repa ne glave dire cose senza capo né coda
    pren. izpuliti hudiču rep compiere un'impresa impossibile; mettere qcn. nell'impossibilità di nuocere
    pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
    šport. biti na repu lestvice essere in coda alla classifica, essere il fanalino di coda
    pren. če mački na rep stopiš, zacvili se pungi uno nel vivo, protesterà
    teh. lastovičji rep incastro a coda di rondine
    les. lisičji rep saracco
    bot. lisičji rep coda di volpe, alopecuro (Alopecurus pratensis)
    anat. konjski rep plesso sacrale, coda di cavallo
    bot. kozji rep (stajska metlika) chenopodio (Chenopodium)
    bot. mačji rep coda di topo, (erba) codolina, fleolo (Phleum pratense)
    zool. oprijemalni rep coda prensile
    bot. pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
    PREGOVORI:
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata
  • rokovnjáški (-a -o) adj. hist. dei briganti, brigantesco, furfantino:
    rokovnjaški jezik lingua furfantina, gergo dei malviventi
  • rúski (-a -o) adj. geogr. russo:
    ruski jezik lingua russa, russo
    ruska književnost, opera letteratura, opera russa
    ruska stepa la steppa russa
    ruski čaj tè nero
    pren. bila je prava ruska zima fu un inverno freddisimo, polare
    rel. ruska cerkev chiesa ortodossa russa
    ruska ruleta roulette russa
    gastr. ruska solata insalata di carne, verdure e maionese
    obl. ruska srajca rubasca
    zool. ruska vidra lutreola, visone d'Europa (Mustela lutreola)
    ruski film la cinematografia sovietica
    lit. ruski formalisti i formalisti russi
    rel. ruski križ croce russa
    zool. ruski vihulj desman, miogale (Desmana moschata)
  • sékcija (-e) f

    1. sezione; dipartimento:
    leksikološka in dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik la sezione lessicografica e dialettologica dell'Istituto di Lingua Slovena

    2. (del, odsek) sezione, settore

    3. med. sezione, sezionamento

    4. muz. gruppo:
    sekcija godal, pihal il gruppo degli archi, dei fiati
  • síliti (-im) imperf.

    1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
    siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare

    2. premere; insistere; voler cacciarsi:
    mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
    siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai

    3. siliti za struggersi per; insidiare:
    sili za poročeno žensko insidia una donna sposata

    4. spuntare:
    solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
    sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco

    5. forzare (una pianta)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
    podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
    pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
    siliti na jezik venire da dire
    siliti na vodo avere bisogno di urinare
    siliti pod nebo svettare nel cielo
    siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    kri sili v glavo il sangue monta alla testa
    žito sili v klasje il grano mette le spighe
    mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
    siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
    siliti v nos fiutare, odorare
    siliti v ospredje, naprej farsi notare
    siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
    siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn.
  • skúpen (-pna -o) adj.

    1. comune, collettivo:
    druži jih skupno delo li unisce il lavoro comune
    skupni grob tomba comune
    gostje so imeli skupno kosilo gli ospiti consumarono il pranzo in comune
    skupen obisk razstave visita collettiva della mostra
    skupna korist il bene comune
    skupen redkim ljudem comune a pochi
    skupno življenje vita in comune

    2. comune, analogo, identico:
    imeti skupen cilj avere un obiettivo comune
    imeti skupen pogled na kaj avere identiche vedute su qcs.

    3. complessivo, totale; unitario, globale:
    skupna cena nekega dela il costo complessivo di un lavoro
    skupni stroški spesa totale
    skupni napori sforzi unitari
    jur. skupna hipoteka ipoteca comune
    ekon. skupna naložba joint venture
    skupna paša compascolo
    skupna spalnica camerata, dormitorio
    skupna uprava amministrazione comune
    mat. najmanjši skupni mnogokratnik minimo comune multiplo
    mat. največji skupni delitelj massimo comun divisore
    mat. skupni imenovalec denominatore comune
    skupni znesek montante; somma complessiva, totale
    bivanje coabitazione, convivenza
    jur. skupno imetje (zakoncev) comunione dei beni tra i coniugi
    pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
    pren. govoriti, najti skupni jezik avere analoghe vedute su qcs.
    skupna ležišča alloggiamento in comune
  • slovénski (-a -o) adj. sloveno:
    slovenski jezik sloveno, lingua slovena
    slovenska književnost letteratura slovena
    slovenski narod popolo sloveno, nazione slovena
    geogr. slovenska Koroška Carinzia Slovena
    polit. Slovenska ljudska stranka (SLS) Partito Popolare Sloveno
  • sporazumévanje (-a) n

    1. accordo:
    sporazumevanje o ceni accordo sul prezzo

    2. comunicazione:
    jezik, sredstvo sporazumevanja la lingua, mezzo di comunicazione
    sporazumevanje s prsti dattilologia
  • stándarden (-dna -o) adj. standard, standardizzato; usuale, consueto:
    standardni izdelki prodotti standard
    standardni predpisi norme standard
    standardno zdravilo medicinale standard
    standardno pohištvo mobilia standard
    ekon. standardna deviacija deviazione standard
    standardna puška fucile standard
    lingv. standardni jezik lingua standard
    voj. standardno orožje armamento standard
    standardno delo, opravilo lavoro, occupazione usuale
  • standardizírati (-am)

    A) perf., imperf. standardizzare; ekst. omologare, unificare:
    standardizirati meritve standardizzare le misure
    standardizirati jezik unificare, omologare la lingua

    B) standardizírati se (-am se) perf., imperf. refl. standardizzarsi
  • starofrancóski (-a -o) adj. lingv.
    starofrancoski jezik lingua d'oil
  • stólica (-e) f

    1. šol. cattedra:
    stolica za italijanski jezik cattedra di lingua italiana

    2. star. (glavno mesto) capitale

    3. med. (iztrebljanje) evacuazione, defecazione:
    imeti neredno stolico avere una defecazione irregolare

    4. rel. sede:
    papeška, sveta stolica Santa Sede
    škofovska stolica sede episcopale
  • stópati1 (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.

    1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
    ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole

    2. andare, camminare, procedere, marciare:
    stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
    pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso

    3. mostrarsi, comparire; bagnare:
    pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte

    4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
    stopati v pokoj andare in pensione
    stopati v zakon sposarsi

    5. entrare, andare; aderire (a):
    stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
    stopati v partizane, k partizanom andare partigiano

    6. pren. esordire, entrare:
    s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. stopati na plan affermarsi
    pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
    kri mu je stopila v glavo arrossì
    vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
    stopati v korak andare a passo d'uomo
    pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
    pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
    pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
    pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
    stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
    pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
    pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
    pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
    stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
    stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
    stopati naglo pren. pedalare
    pren. stopiti na prestol salire al trono
    stopiti čez bregove debordare, straripare
    rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
    stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
    stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
    nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
    stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
    stopiti vstran tirarsi indietro, da parte
  • strupén (-a -o) adj.

    1. velenoso, venefico, tossico; avvelenato:
    strupena snov sostanza velenosa
    strupen napoj bevanda velenosa
    strupene gobe funghi velenosi, tossici
    strupena puščica freccia avvelenata

    2. pren. (hudoben, zloben) serpentino, viperino, avvelenato:
    strupen jezik lingua serpentina; pog. sputapepe
    strupen namig puntura viperina

    3. pren. (ki se pojavlja v zelo visoki stopnji) infernale; cane:
    strupena vročina caldo infernale
    strupen mraz freddo cane
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. strupena ločika lattuga velenosa (Lactuca virosa)
    lov. strupena pogača polpetta velenosa
    pren. biti strupenega jezika avere il dente avvelenato
    pren. strupena barva colore chiassoso
    nareč. agr. strupena rosa (ožig) antracosi, peronospora
  • súkati (-am)

    A) imperf.

    1. tekst. torcere; ekst. attorcigliare:
    sukati volno torcere la lana
    sukati brke attorcigliare i baffi

    2. torcere, girare, voltare:
    sukati telo torcere il busto
    sukati raženj girare lo spiedo

    3. maneggiare; brandire:
    sukati meč brandire la spada, duellare (con la spada)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. znati sukati jezik avere la parlantina sciolta
    pren. hitro sukati pete andare, camminare spedito, ballare veloce
    pren. znati sukati moške saper abbindolare, incantare gli uomini
    sukati oči v strop guardare il soffitto

    B) súkati se (-am se) imperf. refl.

    1. girare, andare qua e là:
    sukati se po sobi girare per la stanza

    2. destreggiarsi, essere a proprio agio:
    zna se sukati v visoki družbi sa destreggiarsi egregiamente nella società bene

    3. pren. aggirarsi:
    histrost se je sukala okrog 100 km na uro la velocità si aggirava sui 100 chilometri orari

    4. sukati se okoli koga, česa vertere, riguardare:
    pogovor se je sukal okoli zadnjih dogodkov la conversazione vertè attorno agli ultimi avvenimenti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    stvari, zadeve se sukajo dobro, slabo le cose, le faccende procedono bene, male
    misli, da se ves svet suka okoli njega crede di essere al centro del mondo
  • svetínja (-e) f

    1. pren. bene, cosa preziosa:
    materni jezik je največja svetinja la lingua materna è il bene più prezioso

    2. rel. medaglietta

    3. rel. reliquia
  • svetóven (-vna -o) adj. mondiale:
    svetovne zaloge nafte le scorte mondiali di petrolio
    svetovni mir la pace mondiale
    svetovna gospodarska kriza la crisi dell'economia mondiale
    svetovno gospodarstvo l'economia mondiale
    svetovna tržišča i mercati mondiali
    svetovni jezik lingua mondiale
    šport. svetovno prvenstvo campionato mondiale