Franja

Zadetki iskanja

  • drugáče adv. altrimenti, diversamente, in altro modo, se no:
    zdaj se vse drugače živi kot včasih oggi si vive diversamente che ai miei tempi
    tako je in nič drugače le cose stanno così, punto e basta
    pojdi, drugače jih dobiš vattene, se no le prendi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    z njim je drugače, njega ne marajo con lui è un'altra cosa, lui non lo vogliono
    drugače povedano in altre parole
    to boš plačal, tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
  • družíti (-im)

    A) imperf. ➞ združiti unire, accomunare, collegare:
    druži jih iskreno prijateljstvo li unisce una sincera amicizia
    kritika mora družiti pravičnost in ostrino la critica deve unire imparzialità e rigore

    B) družíti se (-im se) imperf. refl.

    1.
    družiti se z frequentare, praticare qcn.
    družiti se s slabo družbo frequentare cattive compagnie

    2. redko (skladati se) accordarsi
    PREGOVORI:
    enako se z enakim druži chi si somiglia si piglia
  • dŕva (drv) n pl. legna (da ardere):
    sekati, žagati, skladati drva spaccare, tagliare, accatastare la legna
    napravljati drva far legna
    kuriti z drvmi bruciare legna (per il riscaldamento)
    peč na drva stufa a legna
    suha drva legna stagionata
    bukova, hrastova drva (legna di) faggio, quercia
    pog. tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal ha la pazienza di Giobbe
  • dúša (-e) f

    1. rel. anima, animo:
    človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
    skrbeti za dušo aver cura della propria anima
    pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
    pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
    pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

    2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
    občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
    značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
    človek dobre duše una buon'anima
    lepa duša anima bella
    pesniška duša anima poetica
    slovanska duša l'anima slava
    v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

    3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
    mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
    pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
    živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

    4. (najpomembnejši del, člen) anima:
    duša akcije l'anima dell'impresa

    5. (osrednji del) anima:
    žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

    6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz vse duše con tutta l'anima
    stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
    ležati na duši gravare l'anima, tormentare
    biti pri duši piacere
    biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
    z dušo in telesom anima e corpo
    eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
    izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
    komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
    črna duša anima nera
    komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
    gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
    privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
    predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
    vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
    lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo
  • dvá (-é -é) numer.

    1. due:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    korakati po dva in dva marciare in fila per due
    delati, jesti za dva lavorare, mangiare per due
    pejor. stara dva i genitori
    otroci so korakali: leva, desna, ena, dve i bambini marciavano sinist, dest, un, due

    2. dva, tri (za izražanje približnosti):
    že dva, tri tedne ga nisem videl non lo vedo da qualche settimana

    3. (izraža manjšo količino) due:
    do trgovine imam dva koraka il negozio è a due passi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
    pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe, fare il doppio gioco
    imeti dve bradi avere il doppio mento
    držati se v dve gube essere, stare piegato in due
    pog. imeti dve železi v ognju mettere molta carne al fuoco
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    z eno roko daje, z dvema jemlje con una mano dà, con tutt'e due prende
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi male fa, male aspetti
  • dvíganje (-a) n sollevamento (carichi e sim.); alzata; aumento, crescita (del tenore di vita);
    dviganje cen aumento, rialzo dei prezzi
    šport. dviganje uteži sollevamento pesi, pesistica
    dviganje letala decollo
    dviganje denarja prelevamento, prelievo (di denaro)
    glasovanje z dviganjem rok, z vstajanjem in sedanjem votazione per alzata di mano, per alzata e seduta
    geol. dviganje ali pogrezanje tal bradisismo
    dviganje zastave alzabandiera
  • dvobratínski (-a -o) adj. bot.
    cvet z dvobratinskimi prašniki fiore doppio
  • dvójen (-jna -o) numer.

    1. (dvakrat tolikšen) doppio:
    dvojni podplat doppia suola
    dvojno okno doppia finestra, finestra con controfinestra

    2. (ki je iz dveh vrst) duplice; doppio:
    dvojna človeška narava duplice natura dell'uomo
    pejor. dvojna morala doppia morale
    pejor. dvojno življenje doppia vita
    dvojna brada doppio mento
    pog. igrati dvojno vlogo fare due parti
    presojati z dvojnim merilom usare due pesi e due misure
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biblio. dvojna številka numero doppio
    biol. dvojno poimenovanje nomenclatura binomia
    bot. dvojno cvetno odevalo perianzio
    lingv. dvojni konzonant (consonante) doppia
    elektr. dvojna dioda bidiodo
    ekon. dvojno knjigovodstvo contabilità a partita doppia
    jur. dvojno državljanstvo doppia cittadinanza
    dvojni zakon bigamia
    kem. dvojna vez legame doppio
    mat. dvojni ulomek frazione doppia
    strojn. dvojni navoj doppia filettatura
    šport. dvojni skok salto doppio
    dvojni šah scacco doppio
    teh. dvojno koleno doppia curva (del tubo)
    elektr. dvojna vtičnica spina multipla
  • dvotretjínski (-a -o) adj. di due terzi:
    izglasovati kaj z dvotretjinsko večino votare qcs. con la maggioranza dei due terzi
  • elán (-a) m (polet, vnema) slancio, entusiasmo;
    delati z elanom lavorare con entusiasmo
    filoz. življenjski elan slancio vitale
  • elevátor (-ja) m teh. elevatore:
    korčni elevator elevatore a tazza
    elevator z nihajočimi korci elevatore vibrante
    polžasti elevator elevatore a coclea
  • èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

    1. (izraža število ena) uno, una
    a) (v samostalniški rabi):
    ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
    bilo je ena po polnoči era l'una di notte
    stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
    b) (v prilastkovi rabi)
    eno željo še imam ho un solo desiderio
    slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
    c) (v medmetni rabi)
    otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

    2. (v zvezi z 'drugi') uno:
    prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
    eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
    (izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

    3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
    en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
    pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
    vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

    4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
    midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
    zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

    5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
    obleka v enem delu abito di un solo pezzo
    kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
    pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
    pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
    pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
    z eno besedo (povedano) (detto) in breve
    pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
    pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
    povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
    sovražnik številka ena nemico numero uno
    pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
    vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
    pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
    pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
    vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
    PREGOVORI:
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
  • enáčba (-e) f mat., kem. equazione:
    rešitev enačbe soluzione dell'equazione
    enačba z eno neznanko equazione a un'incognita
    algebrajska, algebrska enačba equazione algebrica
    diferencialna enačba equazione differenziale
    enačba prve stopnje, linearna enačba equazione lineare
    kvadratna enačba equazione quadratica
    astr. časovna enačba equazione del tempo
  • enáčiti (-im)

    A) imperf. ➞ izenačiti

    1. uguagliare, considerare uguale, identificare

    2. pren. essere uguale, pareggiare

    B) enáčiti se (-im se) imperf. refl.
    enačiti se z uguagliarsi a, con qcn.
  • enájst (-ih) numer. undici
    a) v samostalniški rabi:
    od enajstih so živi še trije di undici ne sono in vita ancora tre
    pridem ob enajstih vengo alle undici
    b) v prilastkovi rabi:
    z enajstimi možmi con undici uomini
    c) inv.
    leži v sobi enajst è ricoverato nella stanza numero undici
  • enák (-a -o)

    A) adj.

    1. uguale; identico:
    dvojčka sta čisto enaka i due gemelli sono veramente uguali
    enake barve colori uguali
    enake ideje idee uguali
    pred zakonom so vsi enaki tutti sono uguali di fronte alla legge
    vsi imamo enake pravice in enake dolžnosti tutti abbiamo uguali diritti e uguali doveri

    2. uguale, pari:
    nikoli mu ne bo enak non gli sarà mai pari, non lo uguaglierà mai

    3. (enak po vrednosti) uguale, pari:
    tolar je enak enajstim liram il tallero è pari a undici lire

    B) enáki (-a -o) m, f, n uguale:
    mojster, da mu ni enakega un maestro che non ha uguali
    pren. njemu tudi enaka prede anche lui si trova in cattive acque
    ekon. enako za enako un tanto per un tanto
    PREGOVORI:
    enako se z enakim druži chi si somiglia si piglia
  • energíja (-e) f

    1. fiz. energia:
    električna, jedrska, sončna, vodna energija energia elettrica, nucleare, solare, idrica
    elektr. jalova energija corrente swattata
    kinetična, mehanska, potencialna energija energia cinetica, meccanica, potenziale
    poraba energije consumo di energia
    oskrba z energijo rifornimento, erogazione di energia

    2. (moč, sila) energia, energie, vigore, forza:
    človek poln energije un uomo pieno di energia
  • ênkrat adv.

    1. una volta:
    enkrat v življenju je bil bolan è stato malato una volta in vita sua
    enkrat pet je pet uno per cinque fa cinque
    zdravilo jemati enkrat dnevno prendere la medicina una volta al giorno
    tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena qui non ci possiamo stare, poco ma sicuro
    pog. gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come se fossero date una volta per sempre
    videla sem ga enkrat, dvakrat l'ho visto raramente, poche volte
    prepovedati komu kaj enkrat za vselej proibire qcs. a qcn. una volta per tutte

    2. (izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj dogaja)
    a) v preteklosti ali prihodnosti una volta:
    enkrat je živel oče, ki je imel tri sinove c'era una volta un padre che aveva tre figli
    b) v določenem času una volta:
    pa pridi enkrat popoldne vieni una volta dopopranzo
    c) enkrat, drugič una volta, un'altra:
    ura enkrat prehiteva, drugič zaostaja l'orologio una volta va avanti, un'altra indietro

    3. (izraža nestrpnost, nejevoljo) una buona volta:
    pusti že enkrat to družbo lascia stare una buona volta questa bella compagnia

    4. (izraža nastop česa po daljšem prizadevanju) una volta (che):
    ko enkrat stvar razumeš, ni težko una volta che hai capito, è facile

    5. pog. (nazadnje, končno) finalmente, infine:
    dolgo se je trudil, enkrat pa je le uspel aveva faticato a lungo, poi infine ce l'ha fatta
    PREGOVORI:
    enkrat z betom, drugič s psom prima vivere da pascià, poi fare vita da cani
    enkrat meni, enkrat tebi oggi a me, domani a te
    enkrat ni nobenkrat dare, fare qcs. una sola volta è come non darlo, farlo mai
    osel gre samo enkrat na led sbagliando s'impara
  • etáža (-e) f

    1. piano:
    stolpnica z desetimi etažami caseggiato di dieci piani

    2. geol. livello di miniera

    3. agr. rami, tralci allo stesso livello
  • éter1 (-tra) m kem. etere etilico; etere:
    narkotizirati z etrom narcotizzare con etere (etilico)