drugáče adv. altrimenti, diversamente, in altro modo, se no:
zdaj se vse drugače živi kot včasih oggi si vive diversamente che ai miei tempi
tako je in nič drugače le cose stanno così, punto e basta
pojdi, drugače jih dobiš vattene, se no le prendi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
z njim je drugače, njega ne marajo con lui è un'altra cosa, lui non lo vogliono
drugače povedano in altre parole
to boš plačal, tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
Zadetki iskanja
- družíti (-im)
A) imperf. ➞ združiti unire, accomunare, collegare:
druži jih iskreno prijateljstvo li unisce una sincera amicizia
kritika mora družiti pravičnost in ostrino la critica deve unire imparzialità e rigore
B) družíti se (-im se) imperf. refl.
1.
družiti se z frequentare, praticare qcn.
družiti se s slabo družbo frequentare cattive compagnie
2. redko (skladati se) accordarsi
PREGOVORI:
enako se z enakim druži chi si somiglia si piglia - dŕva (drv) n pl. legna (da ardere):
sekati, žagati, skladati drva spaccare, tagliare, accatastare la legna
napravljati drva far legna
kuriti z drvmi bruciare legna (per il riscaldamento)
peč na drva stufa a legna
suha drva legna stagionata
bukova, hrastova drva (legna di) faggio, quercia
pog. tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal ha la pazienza di Giobbe - dúša (-e) f
1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata
2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima
3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno
4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa
5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica
6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo - dvá (-é -é) numer.
1. due:
ena in ena je dve uno più uno fa due
korakati po dva in dva marciare in fila per due
delati, jesti za dva lavorare, mangiare per due
pejor. stara dva i genitori
otroci so korakali: leva, desna, ena, dve i bambini marciavano sinist, dest, un, due
2. dva, tri (za izražanje približnosti):
že dva, tri tedne ga nisem videl non lo vedo da qualche settimana
3. (izraža manjšo količino) due:
do trgovine imam dva koraka il negozio è a due passi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe, fare il doppio gioco
imeti dve bradi avere il doppio mento
držati se v dve gube essere, stare piegato in due
pog. imeti dve železi v ognju mettere molta carne al fuoco
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
z eno roko daje, z dvema jemlje con una mano dà, con tutt'e due prende
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi male fa, male aspetti - dvíganje (-a) n sollevamento (carichi e sim.); alzata; aumento, crescita (del tenore di vita);
dviganje cen aumento, rialzo dei prezzi
šport. dviganje uteži sollevamento pesi, pesistica
dviganje letala decollo
dviganje denarja prelevamento, prelievo (di denaro)
glasovanje z dviganjem rok, z vstajanjem in sedanjem votazione per alzata di mano, per alzata e seduta
geol. dviganje ali pogrezanje tal bradisismo
dviganje zastave alzabandiera - dvobratínski (-a -o) adj. bot.
cvet z dvobratinskimi prašniki fiore doppio - dvójen (-jna -o) numer.
1. (dvakrat tolikšen) doppio:
dvojni podplat doppia suola
dvojno okno doppia finestra, finestra con controfinestra
2. (ki je iz dveh vrst) duplice; doppio:
dvojna človeška narava duplice natura dell'uomo
pejor. dvojna morala doppia morale
pejor. dvojno življenje doppia vita
dvojna brada doppio mento
pog. igrati dvojno vlogo fare due parti
presojati z dvojnim merilom usare due pesi e due misure
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biblio. dvojna številka numero doppio
biol. dvojno poimenovanje nomenclatura binomia
bot. dvojno cvetno odevalo perianzio
lingv. dvojni konzonant (consonante) doppia
elektr. dvojna dioda bidiodo
ekon. dvojno knjigovodstvo contabilità a partita doppia
jur. dvojno državljanstvo doppia cittadinanza
dvojni zakon bigamia
kem. dvojna vez legame doppio
mat. dvojni ulomek frazione doppia
strojn. dvojni navoj doppia filettatura
šport. dvojni skok salto doppio
dvojni šah scacco doppio
teh. dvojno koleno doppia curva (del tubo)
elektr. dvojna vtičnica spina multipla - dvotretjínski (-a -o) adj. di due terzi:
izglasovati kaj z dvotretjinsko večino votare qcs. con la maggioranza dei due terzi - elán (-a) m (polet, vnema) slancio, entusiasmo;
delati z elanom lavorare con entusiasmo
filoz. življenjski elan slancio vitale - elevátor (-ja) m teh. elevatore:
korčni elevator elevatore a tazza
elevator z nihajočimi korci elevatore vibrante
polžasti elevator elevatore a coclea - èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.
1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè
2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro
3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco
4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola
5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera - enáčba (-e) f mat., kem. equazione:
rešitev enačbe soluzione dell'equazione
enačba z eno neznanko equazione a un'incognita
algebrajska, algebrska enačba equazione algebrica
diferencialna enačba equazione differenziale
enačba prve stopnje, linearna enačba equazione lineare
kvadratna enačba equazione quadratica
astr. časovna enačba equazione del tempo - enáčiti (-im)
A) imperf. ➞ izenačiti
1. uguagliare, considerare uguale, identificare
2. pren. essere uguale, pareggiare
B) enáčiti se (-im se) imperf. refl.
enačiti se z uguagliarsi a, con qcn. - enájst (-ih) numer. undici
a) v samostalniški rabi:
od enajstih so živi še trije di undici ne sono in vita ancora tre
pridem ob enajstih vengo alle undici
b) v prilastkovi rabi:
z enajstimi možmi con undici uomini
c) inv.
leži v sobi enajst è ricoverato nella stanza numero undici - enák (-a -o)
A) adj.
1. uguale; identico:
dvojčka sta čisto enaka i due gemelli sono veramente uguali
enake barve colori uguali
enake ideje idee uguali
pred zakonom so vsi enaki tutti sono uguali di fronte alla legge
vsi imamo enake pravice in enake dolžnosti tutti abbiamo uguali diritti e uguali doveri
2. uguale, pari:
nikoli mu ne bo enak non gli sarà mai pari, non lo uguaglierà mai
3. (enak po vrednosti) uguale, pari:
tolar je enak enajstim liram il tallero è pari a undici lire
B) enáki (-a -o) m, f, n uguale:
mojster, da mu ni enakega un maestro che non ha uguali
pren. njemu tudi enaka prede anche lui si trova in cattive acque
ekon. enako za enako un tanto per un tanto
PREGOVORI:
enako se z enakim druži chi si somiglia si piglia - energíja (-e) f
1. fiz. energia:
električna, jedrska, sončna, vodna energija energia elettrica, nucleare, solare, idrica
elektr. jalova energija corrente swattata
kinetična, mehanska, potencialna energija energia cinetica, meccanica, potenziale
poraba energije consumo di energia
oskrba z energijo rifornimento, erogazione di energia
2. (moč, sila) energia, energie, vigore, forza:
človek poln energije un uomo pieno di energia - ênkrat adv.
1. una volta:
enkrat v življenju je bil bolan è stato malato una volta in vita sua
enkrat pet je pet uno per cinque fa cinque
zdravilo jemati enkrat dnevno prendere la medicina una volta al giorno
tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena qui non ci possiamo stare, poco ma sicuro
pog. gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come se fossero date una volta per sempre
videla sem ga enkrat, dvakrat l'ho visto raramente, poche volte
prepovedati komu kaj enkrat za vselej proibire qcs. a qcn. una volta per tutte
2. (izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj dogaja)
a) v preteklosti ali prihodnosti una volta:
enkrat je živel oče, ki je imel tri sinove c'era una volta un padre che aveva tre figli
b) v določenem času una volta:
pa pridi enkrat popoldne vieni una volta dopopranzo
c) enkrat, drugič una volta, un'altra:
ura enkrat prehiteva, drugič zaostaja l'orologio una volta va avanti, un'altra indietro
3. (izraža nestrpnost, nejevoljo) una buona volta:
pusti že enkrat to družbo lascia stare una buona volta questa bella compagnia
4. (izraža nastop česa po daljšem prizadevanju) una volta (che):
ko enkrat stvar razumeš, ni težko una volta che hai capito, è facile
5. pog. (nazadnje, končno) finalmente, infine:
dolgo se je trudil, enkrat pa je le uspel aveva faticato a lungo, poi infine ce l'ha fatta
PREGOVORI:
enkrat z betom, drugič s psom prima vivere da pascià, poi fare vita da cani
enkrat meni, enkrat tebi oggi a me, domani a te
enkrat ni nobenkrat dare, fare qcs. una sola volta è come non darlo, farlo mai
osel gre samo enkrat na led sbagliando s'impara - etáža (-e) f
1. piano:
stolpnica z desetimi etažami caseggiato di dieci piani
2. geol. livello di miniera
3. agr. rami, tralci allo stesso livello - éter1 (-tra) m kem. etere etilico; etere:
narkotizirati z etrom narcotizzare con etere (etilico)