Franja

Zadetki iskanja

  • tìč (tíča) m

    1. pog. (ptič) uccello:
    tiči žvrgolijo gli uccelli cantano
    živeti kot tič vivere come uccel di bosco
    čuden tič un bel tomo
    pren. pog. nočni tič nottambulo
    pog. ne tič ne miš né carne né pesce

    2. pren. (lahkoživ človek) tipo, tomo; furbacchione; dritto:
    tič, da malo takih un furbo come (ce n'è) pochi

    3. evf. (penis) pene; vulg. uccello, cazzo
    PREGOVORI:
    iste sorte tiči skup letijo gli uccelli si appaiano co' loro pari
  • tíček (-čka) m

    1. dem. od tič uccellino, uccelletto:
    živeti kot tiček na veji vivere come uccel di bosco

    2. (moški spolni ud) pisello, pisellino
  • tjà adv.

    1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
    položi knjige tja i libri mettili là
    plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
    vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare

    2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
    vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
    peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte

    3. sem in tja qua e là:
    nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là

    4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
    beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
    zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
    sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti tja v en dan vivere alla giornata
    govoriti tja v tri dni spararle grosse
    živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio
  • tjavdán | tjavendán adv. a casaccio; tanto per fare, per dire; senza scopo:
    reči kaj tjavdan dire qcs. a casaccio
    živeti tjavdan vivere così, senza scopo
  • trí | tríje numer.

    1. tre:
    korakati po tri in tri marciare in file per tre
    delati v treh izmenah lavorare in tre turni
    čakati do treh aspettare fino alle tre
    drama v treh dejanjih dramma in tre atti
    tri dimenzije le tre dimensioni
    šol. žarg. dobiti tri prendere un tre (buono)

    2. dva, tri; tri, štiri (za izražanje približnosti) qualche:
    spiti dva, tri kozarce bere due o tre bicchieri
    počakati tri, štiri minute attendere qualche momento, un momentino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti tja v tri dni parlare a vanvera, dire cose strampalate
    živeti v tri dni vivere alla giornata, senza uno scopo
    pog. tako te bom, da boš tri sonca videl ti farò vedere le stelle
    delati, jesti za tri lavorare, mangiare per tre
    en, dva, tri in že ga ni bilo več un due tre ed era sparito
    lingv. tri pike puntini
    rel. trije kralji i Re Magi, Epifania
    šah mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
    PREGOVORI:
    za družbo so potrebni vsaj trije tres faciunt collegium
  • túj (-a -e)

    A) adj. altrui:
    posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
    bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

    2. estraneo, forestiero:
    uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

    3. altro:
    ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

    4. straniero, estero; forestiero:
    učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
    sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
    potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
    tuj državljan cittadino straniero

    5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
    počutiti se tujega sentirsi estraneo

    6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
    kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

    7. estraneo, lontano:
    vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
    biti tuj essere impersonale, distaccato
    živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
    povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
    kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
    lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
    lingv. tuj element esotismo
    šport. tuji igralec oriundo
    hist. tuji vojak ausiliario

    B) túji (-a -e) m, f, n
    misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
    iti na tuje andare all'estero
  • ujétništvo (-a) n prigionia; (za divje živali) cattività; schiavitù, servitù:
    priti v ujetništvo cadere prigioniero
    živeti v ujetništvu (divja žival) vivere in schiavitù
  • umétnost (-i) f

    1. arte:
    umetnost in znanost arte e scienza
    dela antične, renesančne, sodobne umetnosti opere dell'arte classica, rinascimentale, contemporanea
    umetnost zaradi umetnosti l'art pour l'art

    2. (dejavnost glede na izrazno sredstvo) arte:
    akademija za upodabljajočo umetnost accademia di belle arti
    uporabna umetnost arte applicata

    3. (likovna umetnost) arte figurativa, arti figurative:
    muzej moderne umetnosti museo d'arte moderna
    razstava abstraktne, avantgardne, ljudske umetnosti mostra di arte astratta, d'avanguardia, popolare

    4. (umetniško ustvarjanje) arte:
    v njegovi umetnosti so vidni najrazličnejši vplivi nella sua arte sono visibili i più diversi influssi

    5. pren. (dejavnost, ki zahteva spretnost) arte:
    kuharska umetnost arte della cucina, gastronomia
    govorniška umetnost retorica
    umetnost aranžiranja izložb vetrinistica
    umetnost vojskovanja l'arte della guerra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekst. živeti s tako plačo je velika umetnost a vivere con una paga così misera ci vuole una gran bravura
    to narediti ni nobene umetnost (farlo) è roba da nulla
    cerkvena umetnost arte sacra
    dramska umetnost arte drammatica
    naivna umetnost arte naïve, primitiva
    sedma umetnost la settima arte, la settima musa, il cinema
  • ústa (úst) n pl.

    1. bocca; ekst., šalj. (goflja, kljun) becco:
    odpreti, zapreti usta aprire, chiudere la bocca; aprire, chiudere il becco
    ne odpreti ust non aprir bocca
    zapreti, zamašiti usta (utišati) chiudere, cucire, tappare la bocca
    poljubiti na usta baciare sulla bocca
    govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
    imeti grenka usta (tudi ekst.) avere la bocca amara
    pritrgovati si od ust togliersi il pane di bocca
    izvleči kaj iz ust cavar qcs. di bocca
    odpreti usta od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa

    2. pren. (človek glede na potrebo po hrani) bocca:
    nahraniti veliko ust avere molte bocche da sfamare

    3. (odprtina) bocca, entrata, apertura:
    čeb. usta panja entrata dell'arnia
    usta podzemne železnice entrata, uscita del metrò
    usta kitare (zvočnica) foro di risonanza
    usta piščali (na orglah) bocca (della canna d'organo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    veselo raztegniti usta ridere di gusto
    vzeti besedo iz ust togliere la parola di bocca
    polagati komu odgovore na usta imbeccare qcn.
    ne imeti kaj v usta dati vivere stentatamente
    živeti iz rok v usta campare alla giornata
    vleči nekoga ime po ustih sparlare di qcn.
    njegovo ime je bilo v ustih vseh il suo nome era sulla bocca di tutti
    danes še nisem imel nič v ustih oggi non ho mangiato ancora niente
    imeti medena, nesramna usta parlare affettatamente, sconcio
    poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
    njega so polna usta junaštva, na vsa usta se hvali è un fanfarone, uno smargiasso
    na vsa usta se smejati ridere a crepapelle
    imeti zavezana usta aver la bocca cucita
    misliti, da ti bodo (nekje) pečena piščeta v usta letela a nessuno piovono le lasagne in bocca
    umetno dihanje usta na usta respirazione (artificiale) bocca a bocca
    PREGOVORI:
    česar polno je srce, o tem usta govore la bocca batte dove il dente duole
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo
  • utvára (-e) f illusione, fantasia, fantasma, fantasticheria; sogno:
    življenje ni utvara la vita non è sogno
    živeti v utvari vivere nell'illusione
  • v prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
    priti v hišo entrare in casa
    iti v mesto andare in città
    zaviti v desno svoltare a destra
    vzeti v roko prendere in mano

    2. (za izražanje usmerjenosti) in:
    udarec v obraz pugno in faccia

    3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
    rdeč v obraz rosso in viso

    4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
    prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
    delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

    5. (za izražanje načina) in:
    v gosjem redu in fila indiana
    igrati v troje suonare in tre

    6. (za izražanje namena) in:
    dati a najem dare in affitto
    večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

    7. (za izražanje sredstva) in:
    zavit v odejo avvolto nella coperta

    8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
    verovati v koga credere in qcn.
    zaupati v koga fidarsi di qcn.
    biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

    9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
    pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
    preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
    razdeliti v dva dela dividere in due parti

    10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
    lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
    spraviti v red mettere in ordine

    11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
    to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
    stopiti v stranko aderire a un partito

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
    ostati v hiši restare a casa, in casa
    živeti v mestu vivere in città
    bivati v Trstu abitare a Trieste

    2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
    zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

    3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
    biti v vladi essere nel governo
    živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

    4. (za izražanje področja delovanja) in:
    delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

    5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
    v času kuge durante la peste
    vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
    končati v roku finire in tempo

    6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
    iti ven v dežju uscire con la pioggia
    reči v jezi dire in un attacco di rabbia

    7. (za izražanje načina) in, a, con:
    plesati v parih ballare in coppie
    ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
    posneti v barvah ritrarre a colori

    8. (za izražanje sredstva) in, con:
    pomoč v denarju aiuti in denaro

    9. (za izražanje količine) in:
    vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

    10. (za izražanje stanja) in:
    biti v formi essere in forma
    čokolada v prahu cioccolato in polvere

    11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
    zmagati v teku vincere nella corsa
    v vsakem pogledu in ogni caso

    12. (za izražanje istovetnosti) in:
    v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smehljati se v brado ridere dentro di sé
    pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
    pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
    pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
    pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
    pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
    pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
    pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
    pren. iti vase rientrare in sé
    evf. biti v letih essere in età avanzata
    v resnici in effetti
  • vás (-í) f paese, villaggio:
    rojstna, domača vas paese natio
    ribiška vas villaggio di pescatori
    živeti na vasi vivere in campagna
    vsa vas govori o tem tutti (in paese) ne parlano
    iti v vas h komu andare a trovare qcn. (in paese), andare dalla ragazza
    kvantna fizika, ali bolje fizika nasploh, mi je bila zmeraj španska vas della fisica quantistica, o meglio della fisica in generale non ho mai avuto la più pallida idea, la ben minima dimestichezza
    pren. biti španska vas essere arabo
    olimpijska vas villaggio olimpico
    globalna vas villaggio globale
    geogr. gručasta, obcestna, sredinska vas villaggio agglomerato, di strada, a forma circolare
    PREGOVORI:
    vsaka vas ima svoj glas paese che vai, usanza che trovi
    dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina
  • véčen (-čna -o) adj.

    1. eterno; knjiž. sempiterno:
    prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
    rel. večno življenje la vita eterna
    večno mesto la città eterna

    2. eterno; perenne, perpetuo:
    večni sneg nevi perenni
    živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
    biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie

    3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
    večna resnica verità eterna, immutabile

    4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
    večni prepiri continue liti

    5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
    večni mladenič l'eterno giovanotto
    knjiž. večni žid l'ebreo errante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
    pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
    rel. večni ogenj il fuoco eterno
    večni sodnik Dio (in veste di giudice)
    večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
    večna luč luce eterna
    večne zaobljube voti perpetui, solenni
    pren. večni študent eterno studente
    šah. večni šah scacco perpetuo
  • véja (-e) f

    1. ramo:
    veja ozeleni il ramo verdeggia
    odlomiti, odsekati vejo spezzare, tagliare un ramo
    goste, košate veje rami folti, frondosi
    biti prost kot ptiček na veji essere libero come uccel di bosco
    živeti kot ptiček na veji vivere libero, spensierato

    2. ramo, diramazione:
    železniša (prometna) veja un ramo, una diramazione della ferrovia

    3. (potomstvo v zaporednih generacijah) ramo; linea:
    avstrijska veja habsburške dinastije il ramo austriaco della dinastia degli Asburgo
    stranska veja ramo laterale
    sorodnik po materini, očetovi veji parente per linea materna, paterna

    4. branca:
    razvijati različne industrijske veje sviluppare varie branche industriali

    5. lov. (glavni del roga pri jelenu) asta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani
    pren. biti mrtva veja essere un ramo secco
    pren. točiti pod vejo avere la frasca, l'osmizza
    pren. priti na zeleno vejo essere a cavallo, andare col vento in poppa
    agr. ogrodne veje rami maestri
  • vkràj adv. star. (proč, vstran) via; lontano da:
    odrezati vkraj tagliar via
    živeti vkraj od mestnega vrveža vivere lontano dal viavai della città
  • vkùp adv. (skupaj) insieme:
    vkup spraviti mettere insieme
    vkup živeti vivere insieme
    vkup stanovati abitare insieme, coabitare
    vse vkup se mi je zdelo smešno l'intera faccenda mi sembrava buffa
    pog. to ni vse vkup nič (za izražanje nezadovoljstva) è tutta una patacca!
    pren. vkup držati essere solidali
    pren. vkup lesti od lakote sentirsi male dalla fame
    pren. priti vkup incontrarsi, conoscersi, fare amicizia
    pren. denar mu kar vkup leti i soldi sembrano piovergli dal cielo
    PREGOVORI:
    pog. gliha vkup štriha simili con simili fanno buoni amici; chi si somiglia, si piglia
  • vôda (-e) f

    1. acqua:
    voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne l'acqua evapora, gocciola, scorre, gela
    jezerska, morska, rečna voda acqua di palude, marina, di fiume
    sladka, slana voda acqua dolce, salata
    črpati, greti, natakati vodo attingere, scaldare, versare l'acqua
    potešiti si žejo z vodo dissetarsi con l'acqua
    razredčiti mleko z vodo diluire il latte con l'acqua
    pitna voda acqua potabile
    odpadne vode acque di rifiuto

    2. (voda kot reka, jezero, morje) (tudi pl.) acqua:
    vode naraščajo, upadajo l'acqua sale, scende
    regulirati vode v nižini regolare le acque della vallata
    zajeziti vodo arginare l'acqua
    bresti po vodi guazzare nell'acqua, passare a guado un corso d'acqua
    podzemeljske, površinske vode acque ipogee, di superficie
    stoječa voda acqua stagnante
    tekoče vode acque correnti
    zdravilne vode acque termali, acque
    šport. smučanje na vodi sci d'acqua, acquatico

    3. fiziol. pog. (seč) urina:
    pregledati vodo fare l'esame dell'urina
    zapiranje vode ritenzione dell'urina
    tiščanje na vodo tenesmo vescicale

    4. anat. liquido:
    plodova voda liquido amniotico

    5. med. edema:
    voda v kolenih gambe edematose
    voda v pljučih edema polmonare

    6. kozm.
    kolonjska voda acqua di Colonia
    lasna voda lozione per i capelli
    rožna voda acqua di rose
    farm. ustna voda colluttorio
    voda za britje dopobarba
    voda za grgranje soluzione per gargarismi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. napeljevati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    evf. tiščati na vodo dover orinare
    pren. pasti v vodo andare in fumo, a monte (di progetto)
    pren. živeti ob kruhu in vodi morire di fame, stare a pane e acqua
    publ. plavati v levičarskih vodah essere orientati a sinistra
    pren. povzročiti vihar v kozarcu vode sollevare una tempesta in un bicchiere d'acqua
    pren. iti čez devet gora in devet voda traversare mari e monti
    pren. biti olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa, non sopportarsi
    pren. počutiti se kot riba v vodi sentirsi a proprio agio
    pren. besede, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo parole che furono per lui una doccia fredda
    pren. ne hiti, saj ne gori voda va' piano, non casca mica il cielo
    pren. ne biti ne krop ne voda non essere né carne né pesce
    voda mu teče v grlo ha l'acqua alla gola
    pren. utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua
    pren. nositi vodo v rešetu fare un buco nell'acqua
    kri ni voda il sangue non è acqua
    geogr. arteška voda acqua artesiana
    farm. borova voda acqua borica
    kem. destilirana voda acqua distillata
    kem. klorirana voda acqua clorurata
    kem. kristalna voda acqua di cristallizzazione
    kem. mehka, trda voda acqua dolce, dura
    kem. težka voda acqua pesante
    meteor. meteorna voda acqua meteorica
    mineralna voda acqua minerale
    teh. napajalna voda acqua di alimentazione
    podtalna, talna voda acqua freatica, di superficie
    polit. teritorialne vode acque territoriali
    šport. tekmovanje na divjih vodah gare su rapide
    PREGOVORI:
    vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
    stoječa voda se usmradi l'acqua che stagna o puzza o magagna
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
  • vsaksêbi adv. (narazen) discosto l'uno dall'altro:
    hiše stojijo nedaleč vsaksebi le case stanno non molto discoste (l'una dall'altra)
    iti vsaksebi separarsi (di coniugi e sim.)
    živeti vsaksebi vivere separati
  • zabít (-a -o) adj.

    1. battuto, ficcato;
    nebo zabito z oblaki cielo coperto di nubi

    2. pren. (odročen) lontano, fuori mano:
    živeti v zabitem kraju abitare a casa del diavolo

    3. pejor. (omejen, neumen) tonto, deficiente, corto di mente
  • zablóda (-e) f

    1. errore, fallo, malinteso, equivoco:
    mladostne zablode errori di gioventù
    živeti v zablodi vivere nell'errore

    2. (iztirjenost) aberrazione; traviamento:
    moralne zablode aberrazioni