Franja

Zadetki iskanja

  • sušílnica (-e) f tekst. asciugatoio, tiratoio; teh. essiccatoio; agr. seccatoio:
    sušilnica za kostanj cannicciaia
    sušilnica za opeko mattonaia
    sušilnica za perilo stenditoio
  • sušílnik (-a) m essiccatore, essiccatoio:
    sušilnik za lase asciugacapelli, föhn
    gosp. sušilnik za perilo stenditoio
    gosp. električni sušilnik za perilo asciugatrice
  • svéder (-dra) m

    1. teh., obrt. trapano, punta:
    vrtati s svedrom trapanare
    jeklen, kovinski sveder trapano di acciaio, metallico
    diamantni sveder fioretto diamantato
    ročni sveder trapano a mano
    rudarski sveder trapano pneumatico (da miniera)
    zobozdravniški sveder trapano a turbina, turbotrapano
    vodoravni, pokončni sveder trapano orizzontale, verticale
    pren. kravo s svedrom dreti cominciare la casa dal tetto
    teh. navojni sveder maschio per filettatura
    obrt. sveder za fina dela saettella
    sveder za kamen barramina
    sveder za vrtanje zemlje trivella, trivellatore

    2. aer. vite
  • svét (-á) m

    1. mondo, universo; terra:
    star kot svet vecchio come Matusalemme
    stvarjenje sveta la creazione del mondo
    spoznavati svet conoscere il mondo
    lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

    2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
    duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
    naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

    3. (del zemeljske površine) area, zona:
    gorat, hribovit svet zona montuosa
    raven svet zona pianeggiante

    4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
    organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
    rastlinski svet le piante, la flora
    ribji svet i pesci
    živalski svet gli animali, la fauna

    5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
    čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
    podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

    6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
    antični svet il mondo antico
    moderni, sodobni svet il mondo moderno

    7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
    svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
    svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

    8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
    moški, ženski svet gli uomini, le donne
    mladi svet i giovani
    strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
    slovanski svet gli slavi

    9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
    odpovedati se svetu rinunciare al mondo

    10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
    svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
    star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
    pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
    pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
    pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
    pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
    pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
    pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
    spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
    pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
    živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
    ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
    spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
    rel. oni svet l'aldilà
    politika mu je tuj svet di politica non s'intende
    raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
    pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
    filoz. čutni svet il mondo sensibile
    PREGOVORI:
    denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo
  • svèt (svéta) m

    1. (nasvet) consiglio, suggerimento:
    prositi, vprašati za svet chiedere consiglio
    dajati svete consigliare

    2. (kolektivni organ) consiglio:
    fakultetni svet Consiglio di Facoltà
    izvršni svet Consiglio esecutivo
    mestni, občinski svet Consiglio comunale
    ministrski svet Consiglio dei Ministri
  • svetník (-a) | -íca (-e) m, f santo (-a):
    častiti svetnike in svetnice venerare i santi
    razglasiti za svetnika santificare, canonizzare
    pren. ne biti ravno svetnik non essere uno stinco di santo
    meteor. ledeni svetniki (ledeni možje) gelo di maggio
  • svetoválnica (-e) f

    1. ufficio di consulenza:
    pravna svetovalnica ufficio di consulenza legale

    2. consultorio:
    družinska svetovalnica consultorio familiare
    svetovalnica za predzakonsko vzgojo consultorio prematrimoniale
  • svíla (-e) f tekst.

    1. seta:
    umetna, surova svila seta artificiale, greggia
    pren. ženske so bile oblečene v svilo le signore portavano abiti di seta
    balonska svila seta impregnata
    svila za podlogo seta per fodere

    2. filo di seta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tekst. obtežiti svilo caricare la seta
    degumirana svila seta sgommata
    japonska svila seta giapponese
    motana svila seta cruda
    padalska svila seta per paracadute
    prava svila pura seta
    šantung, taft svila sciantung, taffetà
  • svobôda (-e) f libertà;
    osebna svoboda libertà individuale
    politična, verska svoboda libertà politica, religiosa
    hist. svoboda, enakost, bratstvo libertà, uguaglianza, fratellanza
    svoboda človekove volje libero arbitrio
    svoboda misli, govora, združevanja libertà di pensiero, di parola, di associazione
    moralna, spolna svoboda libertà morale, sessuale
    ohraniti, braniti, izgubiti svobodo conservare, difendere, perdere la libertà
    zlorabljati svobodo abusare della libertà
    boriti se, pasti za svobodo lottare, cadere per la libertà
    puščati preveč svobode otroku lasciare troppa libertà al bambino
    filoz. absolutna svoboda libertà assoluta
    lit. pesniška svoboda licenza poetica
    jur. pogodbena svoboda libertà contrattuale
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • šála (-e) f

    1. scherzo, celia:
    nedolžna šala scherzo innocente
    neokusna šala scherzo di cattivo gusto, brutto scherzo, scherzo da prete
    narediti šalo fare, giocare uno scherzo
    prvoaprilska šala pesce d'aprile

    2. (dovtip) barzelletta; facezia, arguzia; battuta:
    stresati šale raccontare barzellette
    dobra, groba, neprimerna, opolzka šala barzelletta spiritosa, rozza, indecente, spinta

    3. (šaljenje) scherzo; ridere:
    pogovor zasukati v šalo buttare il discorso in ridere

    4. v šali, za šalo (v adv. rabi) per scherzo:
    narediti kaj kot za šalo fare qcs. come niente fosse
    kaj reči za šalo dire qcs. per scherzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. to ni šala non è una bagatella
    denimo šalo na stran scherzi a parte
    ne poznati šale non scherzare; ekst. non stare allo scherzo
  • šára1 (-e) f

    1. ciarpame, cianfrusaglia; robaccia, roba vecchia

    2. frasconaia:
    pren. spadati med staro šaro essere antiquato
    pren. vreči med staro šaro gettare tra i ferrivecchi, scartare

    3. žarg. grad.
    zid povišati za eno šaro alzare il muro di una fila di mattoni
  • ščétka (-e) f spazzola; (tudi čeb., elektr. ); spazzolino:
    zobna ščetka, ščetka za nohte spazzolino da denti; spazzolino da, per unghie
    žična ščetka spazzola metallica
    v ščetko pristriženi brki baffi (tagliati) a spazzola
  • ščítek (-tka) m

    1. visiera; bot. cotiledone (di erba, cereale)

    2.
    ščitek za dim (na petrolejki) parafumo
    med. ščitek za očala occlusore
    ščitek za ušesa paraorecchie
    na vratih je ščitek z imenom sulla porta c'è una targa, una targhetta con il nome
    šport. repni ščitek paracoda
  • ščítnik (-a) m fodera, riparo; (za verige) copricatena; (na puškinem kopitu) calciolo; (na sablji) guardamano; (rokavni ščitnik) soprammanica; (ščitnik na čepici) visiera; avt.
    ščitnik karterja sottocoppa
    šport. ščitnik noge cosciale
    šport. ščitnik za zobe paradenti
  • šénk (-a) m pog. (darilo) dono, regalo:
    dati, dobiti za šenk dare, ricevere in regalo
  • šílo (-a) n

    1. obrt. lesina:
    čevljarsko, sedlarsko šilo lesina da calzolaio, da sellaio
    pren. pobrati šila in kopita far fagotto, piantar baracca e burattini
    pren. vrniti šilo za ognjilo (milo za drago) rendere pan per focaccia

    2. zool.
    morsko šilo pesce ago (Syngnathus acus)
  • širòk (-ôka -o) adj.

    A)

    1. largo; ampio:
    klobuk s širokimi krajci cappello con larghe tese
    široka ramena larghe spalle
    široka obleka vestito ampio

    2. largo, vasto, grosso:
    človek širokih nazorov uomo di idee larghe
    za to se zanima široka javnost ciò interessa il grosso pubblico
    široko delovno področje vasto campo d'azione
    biti širši kot daljši essere molto grasso, obeso
    široko filmsko platno schermo panoramico
    širok kozarec tumbler
    široka steklenica toscanella
    lingv. široki samoglasnik vocale larga, aperta
    žel. široki tir scartamento largo
    med. široka trakulja tenia del pesce (Dibothriocephalus latus)
    anat. široka mišica vasto
    široka guma (pri avtu) pneumatico a bassa pressione; (pri kolesu) ballonet

    B) širôki (-a -o) m, f, n
    na široko odpreti okno spalancare la finestra
    pripovedovati na dolgo in široko raccontare in lungo e in largo, raccontare diffondendosi nei particolari
  • šiválec (-lca) | -lka (-e) m, f obrt. cucitore (-trice):
    šivalka za perilo cucitrice di bianco
  • šiválen (-lna -o) adj. cucitore; per, da cucire:
    šivalni stroj macchina da cucire
    šivalni stroj za gumbnice occhiellatrice
    šivalna mizica tavolino da lavoro (del sarto, della sarta)