sušílnica (-e) f tekst. asciugatoio, tiratoio; teh. essiccatoio; agr. seccatoio:
sušilnica za kostanj cannicciaia
sušilnica za opeko mattonaia
sušilnica za perilo stenditoio
Zadetki iskanja
- sušílnik (-a) m essiccatore, essiccatoio:
sušilnik za lase asciugacapelli, föhn
gosp. sušilnik za perilo stenditoio
gosp. električni sušilnik za perilo asciugatrice - svéder (-dra) m
1. teh., obrt. trapano, punta:
vrtati s svedrom trapanare
jeklen, kovinski sveder trapano di acciaio, metallico
diamantni sveder fioretto diamantato
ročni sveder trapano a mano
rudarski sveder trapano pneumatico (da miniera)
zobozdravniški sveder trapano a turbina, turbotrapano
vodoravni, pokončni sveder trapano orizzontale, verticale
pren. kravo s svedrom dreti cominciare la casa dal tetto
teh. navojni sveder maschio per filettatura
obrt. sveder za fina dela saettella
sveder za kamen barramina
sveder za vrtanje zemlje trivella, trivellatore
2. aer. vite - svét (-á) m
1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni
2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale
3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante
4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna
5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica
6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno
7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica
8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi
9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo
10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo - svèt (svéta) m
1. (nasvet) consiglio, suggerimento:
prositi, vprašati za svet chiedere consiglio
dajati svete consigliare
2. (kolektivni organ) consiglio:
fakultetni svet Consiglio di Facoltà
izvršni svet Consiglio esecutivo
mestni, občinski svet Consiglio comunale
ministrski svet Consiglio dei Ministri - svetník (-a) | -íca (-e) m, f santo (-a):
častiti svetnike in svetnice venerare i santi
razglasiti za svetnika santificare, canonizzare
pren. ne biti ravno svetnik non essere uno stinco di santo
meteor. ledeni svetniki (ledeni možje) gelo di maggio - svetoválnica (-e) f
1. ufficio di consulenza:
pravna svetovalnica ufficio di consulenza legale
2. consultorio:
družinska svetovalnica consultorio familiare
svetovalnica za predzakonsko vzgojo consultorio prematrimoniale - svíla (-e) f tekst.
1. seta:
umetna, surova svila seta artificiale, greggia
pren. ženske so bile oblečene v svilo le signore portavano abiti di seta
balonska svila seta impregnata
svila za podlogo seta per fodere
2. filo di seta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tekst. obtežiti svilo caricare la seta
degumirana svila seta sgommata
japonska svila seta giapponese
motana svila seta cruda
padalska svila seta per paracadute
prava svila pura seta
šantung, taft svila sciantung, taffetà - svobôda (-e) f libertà;
osebna svoboda libertà individuale
politična, verska svoboda libertà politica, religiosa
hist. svoboda, enakost, bratstvo libertà, uguaglianza, fratellanza
svoboda človekove volje libero arbitrio
svoboda misli, govora, združevanja libertà di pensiero, di parola, di associazione
moralna, spolna svoboda libertà morale, sessuale
ohraniti, braniti, izgubiti svobodo conservare, difendere, perdere la libertà
zlorabljati svobodo abusare della libertà
boriti se, pasti za svobodo lottare, cadere per la libertà
puščati preveč svobode otroku lasciare troppa libertà al bambino
filoz. absolutna svoboda libertà assoluta
lit. pesniška svoboda licenza poetica
jur. pogodbena svoboda libertà contrattuale - svój (svôja -e)
A) adj.
1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra
2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione
3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori
4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola
5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto
6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento
7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina
8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli
9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto
10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio
B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari - šála (-e) f
1. scherzo, celia:
nedolžna šala scherzo innocente
neokusna šala scherzo di cattivo gusto, brutto scherzo, scherzo da prete
narediti šalo fare, giocare uno scherzo
prvoaprilska šala pesce d'aprile
2. (dovtip) barzelletta; facezia, arguzia; battuta:
stresati šale raccontare barzellette
dobra, groba, neprimerna, opolzka šala barzelletta spiritosa, rozza, indecente, spinta
3. (šaljenje) scherzo; ridere:
pogovor zasukati v šalo buttare il discorso in ridere
4. v šali, za šalo (v adv. rabi) per scherzo:
narediti kaj kot za šalo fare qcs. come niente fosse
kaj reči za šalo dire qcs. per scherzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. to ni šala non è una bagatella
denimo šalo na stran scherzi a parte
ne poznati šale non scherzare; ekst. non stare allo scherzo - šára1 (-e) f
1. ciarpame, cianfrusaglia; robaccia, roba vecchia
2. frasconaia:
pren. spadati med staro šaro essere antiquato
pren. vreči med staro šaro gettare tra i ferrivecchi, scartare
3. žarg. grad.
zid povišati za eno šaro alzare il muro di una fila di mattoni - ščétka (-e) f spazzola; (tudi čeb., elektr. ); spazzolino:
zobna ščetka, ščetka za nohte spazzolino da denti; spazzolino da, per unghie
žična ščetka spazzola metallica
v ščetko pristriženi brki baffi (tagliati) a spazzola - ščítek (-tka) m
1. visiera; bot. cotiledone (di erba, cereale)
2.
ščitek za dim (na petrolejki) parafumo
med. ščitek za očala occlusore
ščitek za ušesa paraorecchie
na vratih je ščitek z imenom sulla porta c'è una targa, una targhetta con il nome
šport. repni ščitek paracoda - ščítnik (-a) m fodera, riparo; (za verige) copricatena; (na puškinem kopitu) calciolo; (na sablji) guardamano; (rokavni ščitnik) soprammanica; (ščitnik na čepici) visiera; avt.
ščitnik karterja sottocoppa
šport. ščitnik noge cosciale
šport. ščitnik za zobe paradenti - šénk (-a) m pog. (darilo) dono, regalo:
dati, dobiti za šenk dare, ricevere in regalo - šílo (-a) n
1. obrt. lesina:
čevljarsko, sedlarsko šilo lesina da calzolaio, da sellaio
pren. pobrati šila in kopita far fagotto, piantar baracca e burattini
pren. vrniti šilo za ognjilo (milo za drago) rendere pan per focaccia
2. zool.
morsko šilo pesce ago (Syngnathus acus) - širòk (-ôka -o) adj.
A)
1. largo; ampio:
klobuk s širokimi krajci cappello con larghe tese
široka ramena larghe spalle
široka obleka vestito ampio
2. largo, vasto, grosso:
človek širokih nazorov uomo di idee larghe
za to se zanima široka javnost ciò interessa il grosso pubblico
široko delovno področje vasto campo d'azione
biti širši kot daljši essere molto grasso, obeso
široko filmsko platno schermo panoramico
širok kozarec tumbler
široka steklenica toscanella
lingv. široki samoglasnik vocale larga, aperta
žel. široki tir scartamento largo
med. široka trakulja tenia del pesce (Dibothriocephalus latus)
anat. široka mišica vasto
široka guma (pri avtu) pneumatico a bassa pressione; (pri kolesu) ballonet
B) širôki (-a -o) m, f, n
na široko odpreti okno spalancare la finestra
pripovedovati na dolgo in široko raccontare in lungo e in largo, raccontare diffondendosi nei particolari - šiválec (-lca) | -lka (-e) m, f obrt. cucitore (-trice):
šivalka za perilo cucitrice di bianco - šiválen (-lna -o) adj. cucitore; per, da cucire:
šivalni stroj macchina da cucire
šivalni stroj za gumbnice occhiellatrice
šivalna mizica tavolino da lavoro (del sarto, della sarta)