Franja

Zadetki iskanja

  • sekálo (-a) n

    1. taglio (della scure)

    2. voj.
    sekalo za mreže tagliarete
  • sékcija (-e) f

    1. sezione; dipartimento:
    leksikološka in dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik la sezione lessicografica e dialettologica dell'Istituto di Lingua Slovena

    2. (del, odsek) sezione, settore

    3. med. sezione, sezionamento

    4. muz. gruppo:
    sekcija godal, pihal il gruppo degli archi, dei fiati
  • sekretár (-ja) | -ka (-e) m, f

    1. segretario (-a):
    sekretar za finance, za obrambo segretario alle finanze, alla difesa
    občinski sekretar segretario comunale

    2. (tajnik) segretario:
    sekretar društva il segretario dell'associazione

    3. (sekreter) secretaire
  • sekretariát (-a) m

    1. segretariato:
    sekretariat za notranje zadeve segretariato agli Interni

    2. (tajništvo) segreteria
  • sekúnda1 (-e) f

    1. (šetstdeseti del minute) secondo:
    o prvem mestu je odločala desetinka sekunde un decimo di secondo decideva del primo posto
    trideset sekund za premislek trenta secondi di tempo per rispondere
    mat. kotna sekunda secondo angolare
    ločna sekunda secondo sessagesimale

    2. muz. sopratonica
  • séme (-éna) n

    1. seme; agr. semente, semenza:
    hibridno seme seme ibrido
    trda, oljnata semena semi duri, oleosi
    bučno, laneno, makovo, sončnično seme seme di zucca, di lino, di papavero, di girasole
    seme iglavcev, oljaric, žitaric seme, semente di agrifoglia, di pianta oleosa, di cereale
    pog. praprotno seme spora di felce
    biti, pustiti za seme servire, lasciare per semenza

    2. pejor.
    seme, hudičevo seme razza di vipere, di cani

    3. pren. seme:
    seme razdora, sovraštva il seme della discordia, dell'odio

    4. biol. seme, sperma:
    izliv semena eiaculazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl., pren. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde in terra fertile
    pren. biti česa komaj za seme essercene pochissimo
    bot. ptičje seme (železnik) litospermo, erba perla (maggiore) (Lithospermum officinale)
  • seminár (-ja) m

    1. šol. seminario:
    seminar za tuje slaviste seminario per slavisti stranieri
    literarno-zgodovinski seminar seminario di storia della letteratura

    2. rel. (semenišče) seminario
  • senátor (-ja) | -ka (-e) m, f senatore (-trice)
    dosmrtni senator senatore a vita
    imenovati za senatorja nominare, eleggere senatore, concedere il laticlavio
    hist. (senator Beneške republike) pregado
  • sénca (-e) f

    1. ombra:
    temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
    sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
    igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
    stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
    gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

    2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
    razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

    3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
    videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

    4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
    radarska senca l'ombra del radar

    5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
    senca dvoma un'ombra di dubbio
    ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

    6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
    reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
    pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
    pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
    pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
    živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
    imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
    pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
    pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
    biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
    evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
    polit. vlada v senci governo ombra
    držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

    7. num. ombratura, ombreggiatura

    8. med. ombra:
    pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni
  • sénčica (-e) f dem. od senca ombretta; pren.
    niti za senčico se oddaljiti od začrtane poti non deviare affatto dalla via da percorrere
  • senó (-á) n fieno:
    spravljati seno fare il fieno
    kopica, voz sena un covone, un carro di fieno
    pren. iskati šivanko v kopici sena cercare un ago in un pagliaio
    jašek za seno botola di rifornimento (di fieno)
    puhalnik za seno insilatrice
    bot. grško seno fieno greco, trigonella (Trigonella foenum graecum)
  • separátor (-ja) m

    1. teh. separatore; mont. (rudniški separator) tavola dormiente:
    elektrostatični, magnetni separator separatore elettrostatico, magnetico
    magnetni separator za kovine separatore magnetico per minerali
    oljni separator separatore di olio

    2. agr.
    separator za grozdje separatore per uva
    separator smetane separatore della panna
    separator za pečke (grozdnih jagod) spartisemi
    separator gnojnice separatore del liquame, dei fanghi di fogna
  • servís (-a) m gosp. servizio, finimento:
    kavni, čajni servis servizio di tazze da caffè, da tè
    servis za liker rosoliera
  • seštévanje (-a) n mat. addizione, somma; ekst. conta:
    stroj za seštevanje addizionatrice
  • shrámba (-e) f dispensa, deposito, ripostiglio; cellaio; navt. cambusa:
    shramba za živila dispensa
    shramba jamskih svetilk lampisteria
    shramba za jadra veleria
    agr. shramba oliv olivaio
    shramba za vrče ziraia nareč.
    shramba za vrče z oljem orciaia
    shramba za vreče saccaia
  • shraníti (-im) | shranjeváti (-újem) perf., imperf.

    1. riporre, serbare, conservare:
    shraniti zimska oblačila riporre gli abiti invernali
    shranjevati stara pisma serbare le vecchie lettere

    2. (prihraniti, prihranjevati) mettere da parte, accantonare, tenere, depositare:
    denar je nevarno shranjevati doma non è sicuro tenere i soldi in casa
    shraniti kaj za kako silo mettere da parte qualche soldo per ogni eventualità

    3. inform. memorizzare, immagazzinare:
    shraniti podatke, datoteko memorizzare dati, un file
  • sicèr

    A) konj.

    1. altrimenti, se no:
    brž mi pomagaj, sicer bo prepozno aiutami subito, se no sarà troppo tardi

    2. peraltro, altrimenti:
    za konec tedna kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma per il fine settimana andiamo da qualche parte, altrimenti siamo sempre in casa

    3. ○, comunque:
    sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli non è stato facile, ma infine siamo addivenuti a un accordo

    4. in sicer e cioè, e precisamente:
    kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer: s šivi, s hrustancem in s sklepi le ossa connettono fra loro in tre modi, e precisamente: con suture, cartilagini e giunture

    B) adv.

    1. altrimenti:
    lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo è bello se gli individui che lavorano insieme s'intendano anche altrimenti

    2. (za izražanje pridržka) peraltro, comunque:
    strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna non è un esperto, ma sa comunque tante cose
  • sijáti (síjem) imperf.

    1. splendere, brillare, knjiž. raggiare (tudi pren.):
    sijala je v vsej svoji lepoti splendeva in tutta la sua bellezza

    2. risplendere, rifulgere

    3. pren. (sijati skozi) trasparire; knjiž. tralucere, raggiare:
    sijati od sreče, ponosa raggiare di felicità, di orgoglio
    na vseh obrazih sije veselje da tutti i volti traluce la gioia
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije dopo la pioggia risplende il sole, viene il sereno
  • síla (-e) f

    1. fiz. forza:
    sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
    težnostna sila forza di gravità
    gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
    magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

    2. ekst. forza, violenza, sopruso:
    upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
    uporabiti silo ricorrere alla forza
    na silo odpreti aprire con la forza
    na silo se smehljati sorridere forzatamente
    delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
    evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

    3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
    ustvarjalne sile forze creative
    meriti svoje sile misurare le proprie forze

    4. forza, vigore, potenza:
    izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
    sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

    5. (organizirana skupina) forze:
    policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
    oborožene sile le forze armate

    6. (država) potenza:
    evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
    sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

    7.
    elementarne, naravne sile le forze della natura
    rel. peklenske sile le forze infernali

    8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
    hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
    predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
    klic v sili SOS

    9. pog.
    ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
    iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

    10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
    slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

    11. za silo pren. abbastanza, un po';
    za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
    za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

    12. po vsej sili ad ogni costo:
    po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

    13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
    od sile natančen človek un uomo pedantissimo

    14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
    to je pa že od sile questo poi è troppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delovna sila forza lavoro, manodopera
    narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
    hist. sile osi le forze dell'Asse
    agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
    fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
    sila trenja attrito
    paralelogram sil il parallelogramma delle forze
    geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
    kem. molekulske sile forze molecolari
    teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
    kohezijska sila forza di coesione
    jur. skrajna sila stato d'emergenza
    višja sila forza maggiore
    PREGOVORI:
    sila kola lomi necessità fa legge
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia
  • síliti (-im) imperf.

    1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
    siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare

    2. premere; insistere; voler cacciarsi:
    mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
    siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai

    3. siliti za struggersi per; insidiare:
    sili za poročeno žensko insidia una donna sposata

    4. spuntare:
    solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
    sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco

    5. forzare (una pianta)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
    podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
    pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
    siliti na jezik venire da dire
    siliti na vodo avere bisogno di urinare
    siliti pod nebo svettare nel cielo
    siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    kri sili v glavo il sangue monta alla testa
    žito sili v klasje il grano mette le spighe
    mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
    siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
    siliti v nos fiutare, odorare
    siliti v ospredje, naprej farsi notare
    siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
    siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn.