Franja

Zadetki iskanja

  • raztézati (-am)

    A) imperf.

    1. distendere, stendere, tendere; dilatare:
    toplota razteza telesa il calore dilata i corpi
    raztezati elastiko tendere l'elastico
    hrast razteza na široko svoje veje la quercia stende tuttintorno i suoi rami

    2. allungare, dilungare; allargare:
    raztezati pripovedovanje dilungare il racconto

    B) raztezati se (-am se) imperf. refl.

    1. allargarsi; dilatarsi:
    to blago se rado razteza questa stoffa si dilata volentieri

    2. pren. (segati, trajati) andare (fino a), durare:
    razdobje, ki se razteza do 1. svetovne vojne un periodo che va fino alla I guerra mondiale

    3. stendersi; arrivare; essere:
    po pobočju se razteza gosto borovje sul pendio si stende una folta pineta
    vzdolž dvorišča se raztezajo hlevi lungo il cortile sono le stalle
  • raztŕgati (-am)

    A) perf.

    1. strappare, stracciare, sbrindellare

    2. squarciare, dilaniare:
    granata mu je raztrgala obe nogi una granata gli aveva dilaniato ambedue le gambe
    pren. koga, kaj raztrgati na kosce (oceniti zelo negativno) stroncare qcn., qcs.
    raztrgati okove strappare, rompere le catene, i ceppi
    kašelj mu je skoraj raztrgal pljuča per la tosse a momenti sputava i polmoni

    B) raztŕgati se (-am se) perf. refl.

    1. logorarsi, stracciasi, sbrindellarsi

    2. pren. farsi in quattro
  • razumévanje (-a) n comprensione, conoscenza, intelligenza, intendimento:
    ključ za razumevanje problema la chiave per intendere il problema
    imeti razumevanje za mlade capire i giovani
    (kot vljudnostna fraza) hvala za razumevanje! grazie!
  • razvézati (-véžem) | razvezováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. slegare, sciogliere, slacciare:
    razvezati čevelj slacciare le scarpe
    razvezati vozel sciogliere il nodo

    2. jur. rescindere; annullare:
    razvezati pogodbo rescindere un contratto
    razvezati zakon, zakonsko zvezo annullare un matrimonio, un vincolo coniugale
    razvezati zakonca sciogliere i coniugi del vincolo matrimoniale, concedere ai coniugi di separarsi

    3. pren. sciogliere, liberare; stimolare:
    podkupnina, pijača mu je razvezala jezik la mazzetta, l'alcol gli aveva sciolto la lingua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    razvezati koga odgovornosti sollevare qcn. dalla responsabilità

    B) razvézati se (-vežem se) | razvezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. slegarsi

    2. sciogliersi, liberarsi;
    od pijače se mu je razvezal jezik dal bere gli si era sciolta la lingua
    v družbi se je razvezal in compagnia si è lasciato andare

    3. jur. separarsi; divorziare:
    sporazumno se razvezati separarsi, divorziare consensualmente
  • razžalostíti (-ím)

    A) perf. rattristare, affliggere, addolorare, amareggiare

    B) razžalostíti se (-ím se) perf. refl. rattristarsi, affliggersi; amareggiarsi:
    razžalostiti se nad otroki, zaradi otrok affliggersi per i figli
  • rdèč (rdéča -e)

    A) adj.

    1. rosso:
    svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
    rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
    bordo rdeč rosso bordeaux
    ciklamno rdeč rosso ciclamino
    kardinalsko rdeč rosso porpora
    avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
    lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
    geogr. Rdeče morje Mar Rosso
    avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso

    2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
    rdeče nebo cielo di porpora
    imeti rdeč obraz essere rosso in viso
    postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
    človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
    rdeče vino vino rosso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
    Rdeči križ Croce Rossa (CR)
    Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
    astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
    polit. rdeči telefon telefono rosso
    rdeča garda guardie rosse
    Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
    pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
    igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
    prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
    pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
    pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
    bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
    rdeča glina argilla rossa
    bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
    anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
    metal. rdeča med (tombak) tombacco
    zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
    bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
    hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
    bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
    hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
    bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
    bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
    bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
    anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
    voj. rdeči našitki mostrine rosse
    agr. rdeči ožig peronospora della vite
    zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
    petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
    vrtn. rdeči radič radicchio rosso
    um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
    bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
    med. rdeča lisa petecchia
    metal. rdeče blato fanghi rossi
    min. rdeča obarvanost rubefazione
    bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
    zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
    bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
    rdeče barvilo verzino
    min. rdeči bakrenec cuprite
    zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
    bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
    rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
    zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
    rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
    bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
    rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
    rdeči slez malvone (Althaea rosea)
    rdeči sandal sandalo (Santalum)
    min. rdeči nikljev kršec niccolite
    rdeči turmalin siberite

    B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
    rdeči i rossi, i comunisti
  • reálen (-lna -o) adj.

    1. reale, vero; concreto; fondato sulla realtà:
    realen in namišljen vero e fittizio

    2. reale, realizzabile:
    postavljati si realne cilje proporsi scopi reali, realizzabili

    3. ekon. reale:
    realni in nominalni dohodki redditi reali e nominali
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. države realnega socializma i paesi del socialismo reale
    pren. postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi a terra
    šol. realna gimnazija liceo scientifico
    mat. realna os hiperbole asse reale dell'iperbole
    fiz. realna slika immagine reale
    mat. realna točka punto reale
    jur. realna unija Unione reale
    lit. realni čas tempo reale
    fiz. realni plin gas reale
    mat. realno število numero reale
  • realizírati (-am) perf., imperf. realizzare, attuare, concretare, condurre a termine:
    realizirati sanje, želje realizzare i sogni, i desideri
    realizirati akcijo condurre a termine una campagna
    film. realizirati nekaj filmov girare alcuni film
    realizirati normo raggiungere, realizzare la norma
    realizirati svoje pravice far valere, mettere in atto i propri diritti
    šport. realizirati prosti met realizzare il tiro libero
  • rébus (-a) m

    1. igre rebus:
    reševati rebuse risolvere i rebus

    2. pren. rebus, indovinello, rompicapo, enigma
  • réč (-í) f

    1. cosa; oggetto:
    reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
    pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
    pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
    odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali

    2. živa reč pren. essere vivente:
    vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte

    3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
    nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
    iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto

    4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
    računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
    gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
    oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco

    5. (v medmetni rabi)
    nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
    lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
    ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave

    6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
    kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
    tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
    vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
    evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
    prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
    vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
    vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
    rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso)
  • rêči (rêčem)

    A) perf.

    1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
    otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
    ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
    pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
    rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
    naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
    ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

    2. dire, suggerire, raccomandare:
    uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

    3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
    rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

    4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
    psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
    rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
    iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
    prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

    5. (misliti, meniti) dire, pensare:
    kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

    6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
    tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
    gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

    7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
    rekel bi, da to ni res direi che non è vero
    ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
    kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

    8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
    recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
    dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
    ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
    pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
    domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
    ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
    ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
    pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
    še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
    pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
    reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
    takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

    B) rêči se (rêče se) perf. refl.

    1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
    gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

    2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
    živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

    3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
    to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
  • réd (-a) m

    1. ordine:
    dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
    spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
    odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
    v državi vlada red nel paese regna l'ordine
    obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
    prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine

    2. ordinamento, assetto, sistema:
    gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
    fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico

    3. dnevni red ordine del giorno:
    dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno

    4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
    abecedni red ordine alfabetico
    besedni red ordine delle parole
    voj. bojni red ordine di battaglia

    5. vozni red orario:
    ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni

    6. star. (vrsta) fila:
    v gosjem redu in fila indiana

    7. rel. ordine:
    beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
    frančiškanski red Ordine Francescano
    jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti

    8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
    družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi

    9. šol. star. (ocena) voto:
    negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente

    10. (visoko odlikovanje) ordine;
    podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
    red častne legije (ordine della) Legione d'onore

    11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
    strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
    cesta prvega reda strada di prima categoria

    12. pog. v redu in ordine, a posto:
    on je v redu človek è una persona a posto
    avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
    v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
    z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va

    13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
    če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
    v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gled. lože prvega reda balconata di prima fila
    čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
    demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
    jur. dedni red ordine di successione
    mat. red odvoda ordine della derivata
  • redár (-ja) | -ka (-e) m, f

    1. guardia municipale, vigile urbano; agente di pubblica sicurezza, poliziotto (-a):
    občinski redar guardia municipale
    mestni redar vigile urbano; pog. ghisa

    2. responsabile del servizio d'ordine:
    redarji na tekmi i responsabili del servizio d'ordine, il servizio d'ordine alla partita

    3. (v lokalih) buttafuori, guardaportone
  • redíti (-ím)

    A) imperf.

    1. nutrire, allevare:
    rediti govedo, konje allevare bovini, equini

    2. ingrassare:
    rediti prašiča ingrassare il porco

    3. ekst. ingrassare:
    kruh, sladkor redi il pane, lo zucchero ingrassa

    4. (preživljati, vzdrževati) allevare, mantenere:
    s temi dohodki komaj redi družino con quegli introiti riesce a malapena a mantenere la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. rediti gada na prsih scaldare una serpe in seno
    pren. nima drugega dela, kot da redi trebušček non ha nient'altro da fare che mettere su pancia
    sedeti v zaporu in rediti uši stare in prigione a nutrire i pidocchi

    B) redíti se (-ím se) imperf. refl. ingrassare; star. (razvijati se) crescere; pren.
    rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri
  • redkokatéri (-a -o) adj. (malokateri) pochi, rari:
    redkokatera dežela ima toliko lepot rari i paesi che hanno tante bellezze
  • reducírati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ridurre, diminuire; abbreviare; limitare:
    reducirati izdatke ridurre le spese
    reducirati besedilo abbreviare il testo
    reducirati moč nekoga limitare, restringere i poteri di qcn.

    2. (omejiti) reducirati na limitare a; ridurre a:
    življenja se ne da reducirati na zadostitev telesnih potreb la vita non è riducibile al soddisfacimento dei bisogni corporali

    3. kem. ridurre:
    reducirati in oksidirati ridurre e ossidare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lingv. reducirati samoglasnike scempiare le vocali
    mat. reducirati enačbo ridurre l'equazione
    meteor. reducirati vrednost pritiska na morsko gladino ridurre i valori della pressione atmosferica a quelli del livello del mare

    B) reducírati se (-am se) perf., imperf. refl. kem. ridursi
  • reflektírati (-am) imperf.

    1. (odbijati) riflettere:
    reflektirati svetlobo, toploto riflettere la luce, il suono

    2. (kazati) riflettere; riecheggiare:
    umetnost reflektira družbene in osebne spremembe l'arte riflette i mutamenti sociali e individuali

    3. reflektirati na aspirare a, contare su:
    reflektirati na bolje plačano delovno mesto aspirare a un posto meglio retribuito
  • refléktor (-ja) m

    1. riflettore, proiettore; (pri avtomobilu) faro:
    usmeriti reflektor puntare il riflettore
    pren. pod reflektorji sotto i riflettori, al centro dell'attenzione

    2. fiz., rad. (odbojnik) riflettore:
    astr. reflektor za toploto, zvok riflettore del calore, del suono
    med. čelni reflektor lampada frontale
  • registrírati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. registrare, immatricolare:
    registrirati podjetje, avtomobil registrare una ditta, un'automobile

    2. (zapisati, zaznamovati) registrare

    3. registrare, prender nota:
    časopisi so registrirali kulturni dogodek i giornali hanno segnalato l'avvenimento culturale

    4. pren. (zaznati, opozoriti) notare, avvertire:
    na njem nisem registriral nobene spremembe su di lui non ho notato cambiamento alcuno

    B) registríráti se (-am se) refl. immatricolarsi, iscriversi; farsi registrare:
    registrirati se kot delniška družba immatricolarsi come società per azioni
  • rekrutírati (-am)

    A) imperf., perf.

    1. voj. reclutare, arruolare

    2. ekst. reclutare:
    rekrutirati simpatizerje reclutare i simpatizzanti

    B) rekrutírati se (-am se) perf., imperf. refl. ekst. reclutarsi, venire reclutato