obléka (-e) f
1. abito, vestito; indumento; abbigliamento; tuta; tenuta:
moška, ženska, otroška obleka vestito da uomo, da donna, da bambino
poletna, zimska obleka abito estivo, invernale
jesenska, spomladanska obleka abito di mezza stagione
potapljaška, vesoljska obleka scafandro, muta; tuta spaziale
plesna, večerna obleka abito da ballo, da sera
delovna obleka tenuta da lavoro, di fatica
nevestina obleka veste da sposa
žalna obleka veste da lutto, lutto
obleka za nosečnice pré-maman
2. pren. fisionomia, aspetto, apparenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obleka visi na njem è magrissimo
obleči civilno obleko vestire l'abito borghese; vestire, essere in borghese
metati obleko nase, skočiti v obleko vestirsi in fretta
biti v Adamovi, Evini obleki essere nudo, essere in costume adamitico, redko in costume evitico
veliko dati na obleko essere molto accurati nell'abbigliamento
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
Zadetki iskanja
- obletávati (-am) | obletéti (-ím)
A) imperf., perf.
1. volare attorno a; sorvolare; volteggiare attorno a
2. pren. assalire, assillare:
obletavajo ga zle slutnje è assalito da brutti presentimenti
3. pren. importunare, infastidire:
obletavali so jo novinarji in fotografi era assediata da giornalisti e fotoreporter
4. bagnare:
obletaval ga je mrzel pot era bagnato da un sudore freddo
B) obletávati se (-am se) | obletéti se (-ím se) imperf., perf. refl. gozd. perdere le foglie, gli aghi:
listje se jeseni obleti d'autunno cadono le foglie - oblíka (-e) f
1. forma; figura; foggia:
pravokotna oblika forma rettangolare
spomenik v obliki piramide monumento in forma di piramide
oblika in barva forma e colore
oblika in vsebina forma e contenuto
2. v obliki sotto forma di, a foggia di:
prihranki v obliki denarja risparmi sotto forma di denaro
pomoč v obliki materiala aiuti sotto forma di materiale
vaza v oliki amfore un vaso a foggia di anfora
3. forma, modo, metodo:
sodobne oblike zdravljenja metodi moderni di cura
4. lingv. forma; modo:
osebna glagolska oblika modo finito del verbo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kem. alotropske oblike ogljika allotropi del carbonio
lit. metrična oblika forma metrica
mat. eksplicitna oblika funkcije forma esplicita della funzione
min. izometrična oblika kristala forma isometrica del cristallo - oblíti (-líjem) | oblívati (-am) perf., imperf.
1. bagnare, spruzzare; cospargere:
obliti avto bagnare l'automobile
obliti torto s čokolado cospargere la torta di cioccolata, pralinare la torta
Tibera obliva Rim Roma è bagnata dal Tevere
2. pren.
kurja polt, zona ga je oblila gli venne la pelle d'oca
obraz mu je oblil mrzel pot il volto si coprì di sudore freddo; un sudore freddo gli imperlò il volto
oblila ga je rdečica arrossì, si coprì di rossore
3. pren. coprire, colmare di; knjiž. circonfondere:
oblivati koga z uslugami colmare uno di favori
obliti s sramoto svergognare - obljúba (-e) f promessa; parola:
izpolniti obljubo, ne izpolniti obljube essere fedele alla promessa, mantenere la promessa; mancare alla promessa
sneti obljubo rimangiarsi la parola
pren. prazna obljuba promessa di marinaio
PREGOVORI:
obljuba dela dolg ogni promessa è un debito - obljúbiti (-im) | obljúbljati (-am)
A) perf., imperf. promettere (tudi ekst.):
obljubljati zlate gradove, deveta nebesa promettere mirabilia, mari e monti, Roma e toma
svečano obljubiti promettere in fede
B) obljúbljati se (-am se) imperf. refl. prevedersi, essere previsto:
obljublja se deževen dan si prevede una giornata piovosa
C) obljúbljati si (-am si) imperf. refl. ripromettersi - obnemógel (-gla -o) adj.
1. sfinito, esausto, spossato:
tako je obnemogel, da ne more več hoditi si è ridotto a non poter più camminare
2. pren. impotente:
obnemogla jeza rabbia impotente - obnêsti se (-nêsem se) perf. refl. fare buona prova, riuscire bene; fruttare:
nova naprava se je obnesla il nuovo apparecchio ha dato buona prova
letina se je letos obnesla quest'anno il raccolto è stato buono
slabo se obnesti, ne obnesti se fallire, riuscire male - obnóva (-e) f rinnovamento, rinnovo; restaurazione, restauro; ricostruzione, riedificazione; ristrutturazione; šol. riassunto orale:
povojna obnova dežele riedificazione postbellica del Paese
jur. obnova procesa rinnovo del processo
ekon. Mednarodna banka za obnovo in razvoj Banca Internazionale per la Ricostruzione e lo Sviluppo
gozd. obnova gozdov risarcimento dei boschi - obrábljen (-a -o) adj.
1. consumato, consunto, logorato; logoro, vecchio:
pejor. obrabljena stvar ciabatta
pren. močno obrabljeno, oguljeno blago ragnatela
2. pren. logoro, trito:
obrabljene fraze espressioni trite e ritrite, tritume - obráčati (-am) | obrníti (-em)
A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone
B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando
2. obračati, obrniti se na rivolgersi a
3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata - obrámba (-e) f
1. difesa:
preiti iz obrambe v napad passare dalla difesa all'attacco
minister za obrambo ministro della Difesa
2. (varstvo) difesa; protezione; pren. scudo:
obramba proti mrazu difesa dal freddo
voj. raketna obramba scudo missilistico
3. šport. (igra, igralci) difesa:
conska obramba difesa a zona
slaba obramba gioco fiacco, moscio della difesa
4. jur. (zagovor; branilec); difesa, difensore:
besedo ima obramba la parola alla difesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šah. indijska obramba difesa indiana
napad je najboljša obramba la migliore difesa è l'attacco
med. obramba organizma proti bolezni difesa dell'organismo dalla malattia
voj. protiletalska, protiraketna obramba difesa antiaerea, antimissile
jur. legitimna obramba (silobran) legittima diffesa
v mojo, tvojo, njegovo (njeno) obrambo a mio, tuo, suo discarico
obramba ozkih interesov settorialismo, corporativismo - obraníti (-im)
A) perf. preservare, salvare, difendere, proteggere, riparare;
hlev je zgorel, hišo pa so obranili la stalla è bruciata, la casa invece è stata salvata
šport. obraniti naslov prvaka difendere, conservare il titolo (di campione)
šol. obraniti disertacijo discutere la tesi
B) obraníti se (-im se) perf. refl. difendersi; salvarsi - obráten1 (-tna -o) adj. inverso, opposto, contrario; invertito; mat. reciproco:
v obratnem sorazmerju in proporzione inversa
v obratni smeri in direzione opposta
prosimo, da poravnate račun, v obratnem primeru Vas bomo prisiljeni tožiti è pregato di liquidare le pendenze, in caso contrario ci vedremo costretti ad adire le vie legali
odgovoriti z obratno pošto rispondere a volta di corriere
obratni vrstni red ordine invertito - obratováti (-újem) imperf. essere in esercizio, in funzione; far servizio, funzionare, lavorare:
hidroelektrarna že obratuje la centrale idroelettrica è già in funzione
letalo obratuje na progi Ljubljana-Frankfurt l'aereo fa servizio sulla linea Lubiana-Francoforte - obrodíti (-ím) perf. dare frutti, fruttare, fruttificare, produrre, rendere:
krompir je letos dobro obrodil il raccolto delle patate quest'anno è stato abbondante
pren. prizadevanja niso obrodila sadu gli sforzi sono stati vani, non hanno dato frutto - obsédati (-am) | obsésti (-sédem) imperf., perf.
1. sedere; tr. star. (oblegati) assediare, stringere d'assedio
2. essere in balia di, essere preso da:
obsedla ga je jeza è stato preso dalla rabbia - obsedéti (-ím) perf.
1. restar seduto
2. restare;
dekle je obsedelo la ragazza è rimasta zitella
pren. obsedeti med dvema stoloma tenere un piede in due scarpe, in due staffe - obstájati (-am) | obstáti (-stojím) imperf., perf.
1. essere, esistere; sussistere (tudi filoz. ):
tako je, odkar obstaja svet è così da che mondo è mondo
2. obsta(ja)ti iz consistere, constare di - obvézati (-véžem) | obvezováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. med. bendare, fasciare:
obvezati rano bendare, fasciare la ferita
2. obbligare, impegnare, vincolare:
obvezati koga k molku imporre a qcn. il vincolo del silenzio
B) obvézati se (-véžem se) | obvezováti se (-újem se) perf., imperf. refl. impegnarsi, incaricarsi:
podjetje se je obvezalo, da bo dela končalo v tem letu l'impresa si è incaricata di finire i lavori entro l'anno