Franja

Zadetki iskanja

  • izkapljáti (-ám) perf. uscire (gocciolando), sgocciolare:
    vino je izkapljalo iz soda il vino è sgocciolato dalla botte
  • jásno adv.

    1. chiaramente, con chiarezza; chiaro:
    jasno se izražati esprimersi con chiarezza
    pren. kaj povedati jasno in glasno dire qcs. chiaro e netto
    jasno se zavedati svojih dolžnosti essere chiaramente cosciente, avere chiara coscienza dei propri doveri
    jasno je kot enkrat ena la cosa è chiara come il sole, come due più due fa quattro
    jasno zeleni gozdovi boschi di color verde chiaro

    2. (v povedni rabi izraža popolno sprejemanje) chiaro; sottinteso:
    jasno je sottinteso, resta sottinteso
    jasno je, da ne bo šel è chiaro che non andrà
    (eliptično):
    jasno, da ne ve chiaro che non sa
    (v medmetni rabi izraža soglasje brez pridržka) certo:
    'hočeš požirek vina?' — 'jasno' 'vuoi un goccio di vino?' — 'certo'
  • káj1 (čésa) pron. (izraža vprašanje po neznani stvari) che cosa, cosa, che:
    kaj se je zgodilo? cos'è successo?
    kaj bo dobrega? che c'è di bello?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj (pa) je? che c'è?
    (izraža nejevoljo) kaj je spet? cos'altro c'è?
    kaj ti je, ali si bolan? che cos'hai, stai male?
    le kaj je na njej, da je tako privlačna cos'ha da essere così seducente
    kaj bo iz tega? cosa ne verrà fuori?, che ne sarà (di questo)?
    misli, da je bogve kaj crede di essere chissà chi
    pog. (izraža predlog) kaj, če bi šla v kino? che ne diresti se andassimo al cinema?
    pren. kaj revež, da je le pošten (izraža pomembnost prve trditve) non importa se è povero, l'importante è che sia onesto
    kaj za to, če ni mlada cos'importa se non è giovane
    (kot podkrepitev trditve) to so velike reči, kaj meniš sono cose serie, che ne dici?
    kaj hočemo, star sem niente da fare, sono vecchio; cosa vuoi, sono vecchio
    pren. kaj vse ti (ne) pade na misel cosa mai ti viene, ti salta in mente!
    odšel je kaj vem kam è andato chissà dove
    po čem je vino? cosa costa il vino, a quant'è il vino?
    ne vem, pri čem sem non so a che punto mi trovo
  • kákšen (-šna -o) adj.

    1. (izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti) che, quale; come:
    kakšne barve je morje? di che colore è il mare?
    kakšna bo letina? come sarà il raccolto?
    kakšno bo vreme jutri? che tempo farà domani?

    2. (izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste) che, quale:
    kakšno vino naj prinesem? che vino vi porto?

    3. pren. (izraža močno zanikanje) che, quale:
    kakšen moški pa si, da si tega ne upaš che (razza di) uomo sei se non osi farlo
    kakšni izgovori neki! ma che scuse d'Egitto!

    4. pren. (izraža veliko mero tega, kar določi samostalnik) che, quale:
    kakšna škoda zanj che peccato per lui
  • kína adj. inv.
    kina vino vino china, vino chinato
    tekst. kina krep crêpe de Chine
  • kís (-a) m aceto:
    jabolčni, vinski kis aceto di mele, di vino
    vložiti v kis mettere sotto aceto
  • kíselkast (-a -o) adj. acidulo, asprigno, agretto:
    kiselkast okus sapore acidulo
    kiselkasto vino vino raspato
  • kóliko adv.

    1. (sprašuje po številu, količini) quanto:
    koliko bratov imaš? quanti fratelli hai?
    koliko stane liter vina? quanto costa un litro di vino?

    2. pren. (izraža veliko količino ali mero) quanto; tanto:
    koliko lepše je tu spomladi quanto più bello è qui in primavera
    rešil je življenje ne vem koliko ljudem ha salvato la vita a non so quanti
  • kozárec (-rca) m

    1. bicchiere:
    kozarec mleka, vina, vode un bicchiere di latte, di vino, d'acqua
    kozarec za vodo, vino, pivo bicchiere da acqua, da vino, da birra
    steklen, kristalen kozarec bicchiere di vetro, di cristallo

    2. vaso, vasetto:
    kozarec marmelade un vasetto di marmellata
    patentni kozarci barattoli a chiusura ermetica
    kozarci za vlaganje vasi per conservare, da (di) conservazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dvigniti kozarec alzare il bicchiere, brindare
    pren. globoko pogledati v kozarec alzare il gomito
    pren. kozarca ne braniti se essere devoto a Bacco
    pren. vihar v kozarcu vode tempesta in un bicchier d'acqua
    pridno prazniti kozarce cioncare, sbevazzare
    zvrniti kozarec vuotare il bicchiere, bere d'un fiato
    kozarec za konjak napoleone
  • krstíti (-im) imperf., perf.

    1. rel. battezzare:
    krstil ga je za Tomaža lo battezzò Tommaso

    2. pren. (dati ime ob slavnostni predaji) battezzare:
    krstiti ladjo battezzare la nave

    3. pren.
    krstiti vino battezzare, annacquare il vino

    4. gled., film. rappresentare la prima volta
  • krščeváti (-újem) imperf. rel. battezzare:
    ekst. krščevati vino battezzare, annacquare il vino
  • krùh (krúha) m

    1. pane:
    mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
    kruh vzhaja il pane lievita
    biti dober kot kruh essere buono come il pane
    biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
    star, suh kruh pane vecchio, stantio
    bel, črn kruh pane bianco, nero
    Grahamov kruh pane integrale
    koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
    mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
    domač kruh pane casalingo
    drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
    proizvodnja kruha industria panaria

    2. pren. raccolto di grano

    3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
    biti ob kruh perdere il posto di lavoro
    delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
    tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente

    4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
    truditi se za kruh guadagnarsi il pane
    rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
    rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
    pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
    pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
    pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
    pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
    biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
    PREGOVORI:
    za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
    zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
  • kúhan (-a -o) adj. cotto, bollito, lesso:
    kuhan fižol fagioli cotti
    kuhan krompir patate lesse
    kuhan kostanj castagne lesse, ballotte
    gastr. mehko kuhano jajce uovo à la coque
    kuhano maslo burro sciolto, fuso
    gastr. kuhano vino vino brulé
    kuhana govedina lesso
    kuhana jed cotto
    kuhano meso lesso, bollito
  • kupčeváti (-újem) imperf. commerciare:
    kupčevati z lesom, vinom commerciare in legname, in vino
  • kupčíja f

    1. affare:
    napraviti dobro kupčijo fare un buon affare
    skleniti, razdreti kupčijo combinare, concludere un affare, stornare un affare
    biti vpleten v umazane kupčije essere coinvolto in loschi affari
    pejor. (politična) kupčija intrallazzo

    2. commercio:
    lesna, vinska kupčija commercio dei legnami, del vino
    kupčija z žitom commercio cerealicolo
    borzna kupčija operazione di borsa
    pejor. kravja kupčija mercato delle vacche
  • kvásovka (-e) f biol. (gliva kvasovka) saccaromicete;
    pivska kvasovka lievito di birra
    vinska kvasovka lievito di vino
  • láhek (-hka -o) adj.

    1. leggero, lieve, tenue, esile:
    lahek kot pero leggero come una piuma
    lahka obleka abito leggero
    lahka artilerija artiglieria leggera
    lahek dim esile fumo

    2. facile; semplice; agevole:
    lahek zaslužek facili guadagni
    lahka zmaga facile vittoria

    3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
    lahka hoja andatura leggera

    4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
    lahka bolezen malattia leggera
    lahka rana ferita leggera
    lahko vino vino leggero

    5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
    lahek porod parto facile
    lahko noč! buona notte!

    6. (ki se dobro počuti) leggero:
    odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

    7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
    lahka ženska donnina allegra, cocotte

    8. (nezahteven) leggero:
    lahka glasba musica leggera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
    imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
    kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
    ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
    šah. lahka figura alfiere, cavallo
    lahka industrija industria leggera
    šport. lahka kategorija peso leggero
    lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
    lahka kovina metallo leggero
    lahka obutev calzature basse
    voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
    lahki bencin benzina leggera
    grad. lahki beton calcestruzzo poroso
    strojn. lahko olje olio leggero
    tekst. lahek baržun vellutino
    navt. lahek motorni čoln motolancia
    lahek za upravljanje maneggevole
    gled. lahka veseloigra pochade
    lahki motocikel motoretta
    tekst. lahko bombažno blago cotonina
  • lás (-ú) pl. lasjé m

    1. capello;
    lasje capelli, capigliatura, chioma; knjiž. crine
    pramen, šop las ciuffo di capelli
    lasje hitro rastejo, se redčijo, sivijo i capelli crescono rapidamente, si diradano, ingrigiscono
    barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase tingere, pettinare, avvolgere, intrecciare, tagliare, asciugare, lavare i capelli
    pog. dobiti sive lase, izgubiti lase incanutire, perdere i capelli
    popraviti si lase aggiustarsi la capigliatura
    bujni, gosti, kodrasti, razmršeni lasje capelli folti, ricciuti, scarmigliati
    črni, kostanjevi, rdeči, svetli lasje capelli neri, castani, rossi, biondi

    2. tekst. pelo

    3. na las (v adv. rabi izraža enakost) esattamente, completamente; proprio:
    ali je res tako? Na las tako è proprio così? Proprio così

    4. za las (v adv. rabi) per poco, per un pelo:
    za las smo ušli nesreči abbiamo evitato l'incidente per un pelo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pijača mu že gre v lase il vino gli sta andando alla testa
    lasje se mu ježijo od strahu i capelli gli si rizzano in testa dalla paura
    nihče mu ni skrivil lasu nessuno gli ha torto un capello
    lase si je pulila od obupa si strappava i capelli dalla disperazione
    zardeti do las arrossire fino alla radice dei capelli
    skočiti si v lase prendersi per i capelli
    za lase privlečeni sklepi conclusioni tirate per i capelli
    njegovo življenje visi na lasu la sua vita è sospesa a un filo
    biti si v laseh litigare
    skočiti si v lase accapigliarsi
    delati sive lase creare gravi preoccupazioni, grattacapi
    lasje (na koruznem storžu) pennacchio
    bot. žabji las callitriche (Callitriche)
    PREGOVORI:
    dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
  • lotévati se (-am se) | lotíti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. accingersi a, mettersi a; intraprendere:
    zopet se lotiti študija riprendere gli studi
    lotiti se dela mettersi al lavoro; affrontare qcs.
    slikar se je loteval tudi tihožitij il pittore si cimentò anche nelle nature morte
    gostje so se začeli lotevati vina gli ospiti avevano cominciato a degustare il vino

    2. (napadati, napasti) assalire, attaccare; aggredire:
    lotiti se koga s pestmi prendere qcn. a pugni
    lotiti se koga v časopisu attaccare qcn. sui giornali
    lotiti se koga fizično aggredire qcn.

    3. essere presi da, avere un attacco di; provare:
    loteva se ga mrzlica ha un attacco di febbre
    lotevalo se ga je hrepenenje, lotevala se ga je jeza, loteval se ga je strah provava desiderio, rabbia, paura
    železa se loteva rja il ferro sta arrugginendo
    jabolk se je lotila gniloba le mele stanno marcendo
    ta bolezen se loti zlasti notranjih organov una malattia che attacca specie gli organi interni
    pren. ne vedeti česa bi se lotili non saper che pesci pigliare
  • medén1 (-a -o) adj.

    1. di, del miele, melario:
    čeb. medena rosa melata
    gastr. medene kroglice struffoli
    medeno pecivo confortino
    medeno vino vinomele

    2. molle (frutto):
    medena hruška burrona

    3. mellifluo, sdolcinato, melato

    4. pren.
    medeni mesec luna di miele
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. medena detelja meliloto (Melilotus)
    bot. medena ustna labello (delle orchidacee)