Franja

Zadetki iskanja

  • íti (grém)

    A) imperf., perf.

    1. andare:
    gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
    iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
    iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

    2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
    iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
    iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

    3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
    ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

    4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
    stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

    5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
    šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

    6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
    z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

    7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
    matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

    8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
    določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

    9. pog. (miniti, minevati) passare:
    leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

    10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
    na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

    11. impers. andarne:
    gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
    gre mu za čast ne va del suo onore

    12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

    13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
    tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

    14. impers. (moči, zmoči) farcela:
    poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

    15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
    vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
    šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
    pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
    pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
    pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
    pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
    pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
    pog. plašč mu gre (sega)
    do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
    pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
    pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
    iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
    iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
    iti (komu) s poti non intralciare qcn.
    iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
    pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
    pog. pren. iti k hudiču andare in malora
    iti na bolje (zdravje) migliorare
    iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
    iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
    iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
    pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
    iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
    iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
    pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
    žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
    pren. iti na nož venire ai ferri corti
    pren. iti (komu) na otročje rimbambire
    pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
    evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
    evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
    pren. iti na ulice scendere in piazza
    pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
    pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
    pren. iti pod nož farsi operare
    pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
    iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
    iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
    pren. ne iti v glavo non andare in testa
    iti v denar vendersi bene
    pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
    evf. iti v leta invecchiare
    škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
    iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
    pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
    pren. iti vase rientrare in se
    iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
    iti v zrak saltare in aria
    iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
    evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
    iti za pogrebom andare al funerale
    pren. iti dol (sonce) tramontare
    pog. iti gor (podražiti se) rincarare
    žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
    pren. iti narazen separarsi, divorziare
    pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
    iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
    pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
    pog. iti skupaj (blago) restringersi
    ekon. iti v breme essere, andare a carico
    voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
    pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
    iti se solit andare a farsi friggere
    igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
    impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
    impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
    impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
    PREGOVORI:
    v tretje gre rado non c'è due senza tre
    prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

    B) íti se (grém se) imperf. refl.

    1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
    iti se kartat giocare a carte
    iti se slepe miši giocare a mosca cieca
    iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
    iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

    2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
    iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
    kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
    pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa
  • izbránec (-nca) | -nka (-e) m, f eletto (-a); selezionato (-a) (tudi ekst.):
    premiere so se udeležili le izbranci alla prima sono intervenuti solo gli eletti
    romunska reprezentanca je premagala naše izbrance la nazionale romena ha sconfitto la nostra selezione
  • izgíniti (-em) | izgínjati (-am) perf., imperf.

    1. scomparire, sparire, svanire, dileguarsi, perdersi; eclissarsi; pog. volatilizzarsi;
    madež je čisto izginil la macchia è sparita del tutto
    pot je izginila v grmovju il sentiero si perdeva tra i cespugli

    2. (prenehati obstajati) sparire, scomparire:
    razlike v gledanju so izginile le divergenze nei punti di vista sparirono

    3. (zapustiti naskrivaj prostor) scomparire, eclissarsi, dileguarsi:
    izginil je, kot bi se v zemljo vdrl si eclissò come se l'avesse inghiottito la terra
    (kot ukaz) da mi pri priči izgineš! togliti dai piedi, e subito!

    4. (biti ukraden; založiti se) sparire; finire:
    v zadnjem času je izginilo več avtomobilov negli ultimi tempi sono sparite varie automobili
    kam je izginil moj svinčnik dov'è andata a finire la mia matita
  • izgubíti (-ím) | izgúbljati (-am)

    A) perf., imperf. perdere; smarrire:
    izgubiti dokumente perdere i documenti
    izgubiti svojce perdere i parenti
    izgubiti barvo, lesk perdere il colore, lo smalto; scolorire
    izgubiti sluh, vid perdere l'udito, la vista
    izgubiti zavest perdere coscienza
    izgubiti bitko perdere la battaglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. učenec je izgubil leto lo scolaro ha perso l'anno
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo
    izgubljati ugled v javnem mnenju scadere nell'opinione pubblica
    pren. izgubiti srce innamorarsi
    pren. izgubiti tla pod nogami perdere terreno sotto i piedi
    izgubiti višino (letalo) perdere quota
    pren. izgubiti živce perdere i nervi
    pren. izgubiti kaj iz vida perdere qcs. di vista
    šport. izgubiti plošček, žogo perdere il puck, il pallone
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, še cesar pravico zgubi cento ladri non possono spogliare un uomo nudo

    B) izgubíti se (-ím se) | izgúbljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. perdersi:
    izgubiti se v gozdu perdersi nel bosco
    za fantom se je izgubila vsaka sled dal giovane si sono perdute tutte le tracce

    2. (postati, postajati neviden, neslišen) perdersi:
    pokrajina se je izgubljala v megli il paesaggio si perdeva nella nebbia

    3. (skoraj neopazno oditi) sparire, eclissarsi; svignarsela:
    gostje so se drug za drugim izgubljali gli ospiti si eclissavano uno dopo l'altro

    4. (prenehati biti, obstajati) estinguersi; scomparire:
    stare navade se izgubljajo le vecchie usanze vanno scomparendo

    5. (biti prevelik, previsok) sguazzare:
    izgubiti se v obleki sguazzare nel vestito
  • izjéma (-e) f eccezione:
    slovnična pravila in izjeme regole ed eccezioni grammaticali
    prišli so vsi brez izjeme sono venuti (proprio) tutti
    brez izjeme morate ostati tu deve restare qui senz'altro
    časopis izhaja vsak dan z izjemo nedelje il giornale esce tutti i giorni, eccetto la domenica
    PREGOVORI:
    izjema potrjuje pravilo l'eccezione conferma la regola
  • izkopáti (-kópljem) | izkopávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. scavare:
    izkopati grob, kanal scavare la tomba, un canale
    izkopati temelje scavare le fondamenta

    2. cavare, dissotterrare:
    izkopati krompir cavare le patate
    izkopati truplo esumare il cadavere
    izkopati ponesrečence izpod ruševin dissotterrare i sinistrati dalle rovine
    oči bi mu izkopala gli caverei gli occhi dalla rabbia
    arheologi so izkopali ostanke obzidja gli archeologi hanno dissotterrato resti delle mura
    pren. izkopati bojno sekiro dissotterrare la scure di guerra

    B) izkopáti se (-ám se) | izkopávati se (-kópljem se) perf., imperf. refl. tirarsi fuori; pren. liberarsi; cavarsi, cavarsela:
    poškodba je huda, ne verjamem, da se izkoplje la lesione è grave, non so se se la caverà
  • izpláčati (-am) | izplačeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. (finire di) pagare, saldare; liquidare, pagare la liquidazione:
    izplačati dolg saldare il debito
    izplačati zavarovalnino pagare l'assicurazione
    odpovedali so mu službo in ga izplačali l'hanno licenziato e gli hanno pagato la liquidazione

    2. pren. (kaznovati, maščevati se) farla pagare cara:
    izplačal ga je za vse, kar mu je prizadel gliela fece pagar cara per tutto il male che gli aveva fatto

    B) izpláčati se (-am se) perf. refl. portare utile, vantaggio; pagare; convenire:
    storiti zločin se ne izplača il delitto non paga
    gostilna se mu izplača la trattoria gli porta non poca utilità
    o tem se ne izplača razpravljati della cosa non conviene, non è il caso di discutere
  • izpričeválec (-lca) m testimone, testimonianza; espressione:
    šole so najboljši izpričevalci kulture kakega naroda la scuola è l'espressione più chiara della cultura di un popolo
  • izrêči (-rêčem) | izrékati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. dire:
    izreči psovke, šale dire bestemmie, barzellette

    2. (javno izraziti svoje misli) dichiarare, esprimere:
    izreči sodbo o esprimere un giudizio su
    izreči opomin dare un'ammonizione
    izreči sožalje fare le condoglianze
    izreči zahvalo ringraziare

    3. pronunciare, proferire; jur.
    izreči kazen comminare una pena
    izreči sodbo, obsodbo emanare una sentenza, condannare

    B) izrêči se (-réčem se) | izrékati se (-am se) perf., imperf. refl. dichiararsi, esprimersi:
    volivci so se izrekli za republiko gli elettori si dichiararono per la repubblica
  • izríniti (-em) | izrívati (-am) perf., imperf.

    1. spingere, cacciare fuori

    2. cacciare, scacciare; espellere

    3. sopprimere:
    parniki so izrinili jadrnice le navi a vapore soppiantarono i velieri
  • iztêči (-têčem) | iztékati (-am)

    A) perf., imperf. scolare; fuoriuscire

    B) iztêči se (-têčem se) | iztékati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. passare, scadere; finire:
    rok za izplačilo se je iztekel il termine di pagamento è scaduto

    2. (končati, končavati se) finire, andare a finire, concludersi:
    vesel sem, da se je tako izteklo sono contento che sia finita così
    filmski trak se je iztekel la pellicola è finita
    ura se je iztekla l'orologio è scarico
    pren. njegove ure so se iztekle la sua vicenda terrena si è conclusa
    račun se izteče il conto torna
    med. oko se je izteklo è fuoriuscito l'umor vitreo
  • izvrševáti (-újem) | izvršíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. (izpolnjevati, izpolniti; opravljati, opraviti) eseguire, attuare, mettere in atto, compiere; esercitare; osservare:
    izvrševati ukaze eseguire gli ordini
    izvrševati oblast esercitare il potere
    izvrševati poklic esercitare una professione

    2.
    izvrševati čiščenje fare le pulizie, far pulizia
    izvrševati nadzorstvo effettuare il controllo
    bot. izvrševati oprašitev impollinare
    izvršiti napad effettuare un attacco, attaccare
    izvršiti preiskavo compiere un'indagine

    B) izvršiti se (-ím se) perf. refl. (zgoditi se, pripetiti se) avvenire, accadere; intervenire:
    vse se je izvršilo v nekaj sekundah tutto avvenne in pochi secondi
    v sodobni družbi so se izvršile velike spremembe nella società moderna sono intervenuti grandi cambiamenti
  • izzvenéti (-ím) | izzvenévati (-am) perf., imperf.

    1. (prenehati zvoniti) cessare di suonare; tacere:
    gosli so izzvenele il violino tacque

    2. (končati se s čim) chiudersi; suonare:
    skladba je izzvenela v dramatičen finale il pezzo si chiudeva con un drammatico finale
    njegove besede izzvenevajo kot grožnje le sue parole suonano (come) minaccia
  • izživéti (-ím) | izžívljati (-am)

    A) perf., imperf. knjiž.

    1. sfogare; vivere, sperimentare:
    izživeti sanje vivere i (propri) sogni

    2. (pokazati, izraziti) esprimere, manifestare

    B) izživéti se (-ím se), izžívljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. sfogarsi; stuprare, violentare:
    pazniki so se izživljali nad jetnicami i carcerieri violentavano le deportate

    2. (izčrpati se, oslabeti) esaurirsi:
    njegova pesniška žila se je izživela il suo estro poetico si è esaurito
  • jàz (mêne)

    A) pron.

    1. io, me:
    jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
    jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
    evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
    jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
    reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
    bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
    meni ne verjameš? a me non credi?
    pojdi z menoj vieni con me
    (v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
    mene ne bo doma io non sarò a casa
    strah me je (io) ho paura
    sanja se mi (io) sogno

    2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
    ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
    vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero

    3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
    poberi se mi! e vattene!
    bodi mi zdrav! stammi bene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
    meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
    zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
    dobiva se pri meni ci troviamo da me
    zaleže za dva mene ne vale due come me
    PREGOVORI:
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

    B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
    biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
    filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
    drugi jaz l'alter ego
  • jêdro (-a) n

    1. (notranji del semena) nocciolo; (orehovo) gheriglio; anima

    2. (notranji del česa) anima

    3. (največji, najpomembnejši del česa, tudi ekst. ) nucleo, nocciolo; nerbo; sostanza; essenza:
    jedro prebivalstva so predstavljali obrtniki il nucleo della popolazione era costituito dagli artigiani
    ugotoviti jedro problema identificare il nocciolo del problema
    oče in sin sta si v jedru enakega značaja padre e figlio hanno in sostanza la stessa indole
    jedro vojske il grosso, il forte dell'esercito

    4. fiz., kem. nucleo:
    atomsko jedro nucleo (dell'atomo)
    helijevo, uranovo jedro nucleo di elio, di urano

    5. biol. (celično jedro) nucleo

    6. teh. (kar se da v formo, da nastane v ulitku votlina) anima

    7. do jedra pren. fino in fondo, al fondo; nel midollo, nelle midolla; (fin) nell'intimo:
    spoznati koga do jedra conoscere qcn. fin nell'intimo
    iti stvarem do jedra andare all'intimo delle cose
    do jedra pokvarjen človek uomo depravato fin nel midollo

    8. geol. carota, nucleo, testimone:
    geol. zemljino jedro nucleo terrestre

    9. usnj. groppone

    10. pal. nucleo

    11. les. durame, cuore del legno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    urb. jedro mesta nucleo, centro storico
    meteor. jedro nizkega zračnega pritiska zona di bassa pressione
    num. jedro novca metallo prezioso (nella moneta)
    zool. kameno jedro strato interno (della conchiglia)
    astr. kometno jedro nucleo della cometa
    min. kristalizacijsko jedro germe, nucleo, centro di cristalizzazione
    elektr. magnetno jedro nucleo magnetico
  • jénjati (-am) | jenjávati (-am) perf., imperf. (nehati, nehavati, prenehati, ponehati, ponehati) finire, cessare, smettere:
    bolečine so jenjale i dolori sono cessati
    burja jenjava la bora sta calando, diminuendo
  • jezikáti (-ám) imperf.

    1. contraddire, contrastare

    2. ekst. blaterare, cianciare

    3. pejor. sparlare, calunniare

    4. pren. protendersi come lingua:
    plameni sveč so jezikali le fiamme delle candele si protendevano come lingue
  • káj1 (čésa) pron. (izraža vprašanje po neznani stvari) che cosa, cosa, che:
    kaj se je zgodilo? cos'è successo?
    kaj bo dobrega? che c'è di bello?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj (pa) je? che c'è?
    (izraža nejevoljo) kaj je spet? cos'altro c'è?
    kaj ti je, ali si bolan? che cos'hai, stai male?
    le kaj je na njej, da je tako privlačna cos'ha da essere così seducente
    kaj bo iz tega? cosa ne verrà fuori?, che ne sarà (di questo)?
    misli, da je bogve kaj crede di essere chissà chi
    pog. (izraža predlog) kaj, če bi šla v kino? che ne diresti se andassimo al cinema?
    pren. kaj revež, da je le pošten (izraža pomembnost prve trditve) non importa se è povero, l'importante è che sia onesto
    kaj za to, če ni mlada cos'importa se non è giovane
    (kot podkrepitev trditve) to so velike reči, kaj meniš sono cose serie, che ne dici?
    kaj hočemo, star sem niente da fare, sono vecchio; cosa vuoi, sono vecchio
    pren. kaj vse ti (ne) pade na misel cosa mai ti viene, ti salta in mente!
    odšel je kaj vem kam è andato chissà dove
    po čem je vino? cosa costa il vino, a quant'è il vino?
    ne vem, pri čem sem non so a che punto mi trovo
  • kák (-a -o) adj. quale, che:
    kake novice mi prinašaš? quali nuove (ci porti)?
    iz kakega kraja si? di che paese sei?
    da so to tvoji prijatelji? kaki prijatelji neki! sono questi i tuoi amici? ma che amici del diavolo!
    kaka škoda zanj! che peccato per lui!
    kak čudovit prizor! che magnifico spettacolo!