Franja

Zadetki iskanja

  • jávkati (-am) | jávkniti (-em) imperf., perf. lamentarsi, gemere, piagnucolare; (pes) guaire, guaiolare:
    javkati od bolečine gemere dal dolore
    venomer javka, kako da je reven non fa che piangere miseria
  • jéza (-e) f

    1. collera, ira, rabbia; stizza:
    jeza ga obide, prevzame, popade, prime la collera lo prende, lo invade; va, monta in collera
    jeza mu prekipi è accecato dall'ira
    jeza ga mine, se mu izkadi, ohladi la collera gli passa, si calma, si placa
    brzdati, dušiti, potlačiti, požreti jezo frenare, reprimere l'ira
    požreti se od jeze rodersi il fegato
    jokati, peniti se, pihati od jeze piangere dalla rabbia, schiumare di rabbia, sbuffare dalla rabbia
    biti nagle jeze essere irascibile, facile all'ira
    biti bled, zelen od jeze essere pallido, verde per la rabbia
    izbruh jeze accesso, scoppio d'ira, il perdere la tramontana

    2. knjiž. (silovitost, divjost) furia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati duška svoji jezi uscire dai gangheri
    hladiti si jezo na, nad kom, stresati jezo na koga sfogare la propria collera su qcn.
    kuhati jezo na koga legarsela al dito, essere in collera con qcn., avere rancore verso qcn.
    rel. dan jeze dies irae
  • jókati (se) (jóčem (se)) imperf., imperf. refl.

    1. piangere:
    jokati od ginjenosti, jeze, veselja, žalosti piangere di, dalla commozione, di rabbia, di gioia, di, dal dolore
    jokati za vsako figo, za prazen nič piangere per ogni nonnulla
    jokati kot otrok piangere come un bambino
    jokati bridko, krčevito, milo piangere amaramente, convulsamente, sommessamente
    jokati bridke, grenke solze piangere lacrime amare

    2. pren. (žalovati, tožiti) lamentarsi, sospirare; rimpiangere:
    jokati za starimi časi rimpiangere i vecchi bei tempi

    3. pren. piangere, lamentarsi, gemere:
    zunaj je jokala burja fuori gemeva la bora

    4. knjiž. pren. (cediti se) stillare, gocciolare:
    drevesa jokajo smolo gli alberi gocciolano la resina
  • jútri

    A) adv.

    1. domani:
    jutri zjutraj domani mattina, domattina
    jutri zvečer domani sera
    jutri štirinajst dni domani a quindici

    2. ekst. domani:
    jutri bo takšen poseg nekaj povsem navadnega domani interventi così saranno qualcosa di comune
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jutri je še en dan domani è un altro giorno
    tak sem: danes tukaj, jutri tam son fatto così: oggi qua, domani là
    njegova služba je od danes do jutri il suo lavoro è precario, instabile
    takih težav ne odpraviš od danes do jutri certe difficoltà non si possono eliminare dall'oggi al domani
    pren. živeti od danes do jutri vivere alla giornata
    PREGOVORI:
    kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri chi ha tempo non aspetti tempo
    danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

    B) m domani; ekst. futuro, avvenire
  • jútro1 (-a) n

    1. mattino, mattina, mattinata:
    deževno, hladno, megleno, sončno jutro mattino piovoso, freddo, nuvoloso, soleggiato
    nedeljsko jutro mattino domenicale
    pomladansko, zimsko jutro mattino primaverile, invernale
    od jutra do večera da mattino a sera
    dobro jutro! buon giorno!
    rel. zvoniti jutro suonare il mattutino

    2. pren. (začetek) albori:
    jutro človeštva gli albori della civiltà

    3. star. (vzhod) mattino, Levante
  • júžno adv. a sud;
    južno od Ljubljane a sud di Lubiana
    danes je južno (povedna raba) oggi il tempo è umido, sciroccoso
  • kámen (-mna) m

    1. pietra, sasso; roccia:
    kamen se drobi, se kruši, razpoka la pietra si sbriciola, si spacca
    izklesati kip iz kamna scolpire una statua di pietra
    vklesati, vrezati v kamen scolpire, tagliare nella pietra
    obdelovati kamen lavorare la pietra
    pren. molčati kakor kamen essere muto come un pesce
    pren. gluh kakor kamen sordo come una campana

    2. pren. (kar povzroča veliko skrbi) pietra:
    kamen se mu je odvalil od srca si sentì allargare il cuore, gli si levò una pietra dallo stomaco
    kamen mu leži na duši ha una spina nel cuore

    3. (kos te snovi pripravljen za določen namen):
    kamen modrosti, modrijanov pietra filosofale
    pren. kamen spotike la pietra dello scandalo
    brusni kamen mola
    drobljeni kamen ghiaia, breccia
    hudičev kamen pietra medicamentosa
    kilometrski, obcestni kamen pietra miliare
    kresilni kamen pietra focaia
    mejni kamen (mejnik) cippo di confine
    mlinski kamen pietra molare
    nagrobni kamen pietra sepolcrale
    napisni kamen lapide
    okrasni kamen pietra ornamentale
    pren. položiti temeljni kamen za kaj porre la prima pietra (di), gettare le basi di

    4.
    drag kamen pietra preziosa
    poldrag kamen pietra semipreziosa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    porušiti, da ne ostane niti kamen na kamnu non lasciare pietra su pietra
    jokati, da bi se kamen usmilil far piangere i sassi
    pren. namesto srca imeti kamen avere un cuore di pietra
    bibl. beseda je padla na kamen la parola cadde sulla pietra
    bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
    spati kot kamen dormire come un macigno
    hist. knežji kamen pietra del principe
    kotelni kamen (kotlovec) incrostazione (delle caldaie)
    rel. kropilni kamen acquasantiera
    rel. krstni kamen fonte battesimale
    med. ledvični kamen calcolo renale
    (tudi pren.) preizkusni kamen pietra di paragone
    vinski kamen gromma, tartaro
    rel. votivni kamen cippo votivo
    med. zobni kamen tartaro
    med. zolčni kamen calcolo biliare
    PREGOVORI:
    zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
  • kàr (čésar)

    A) pron. (v oziralnim odvisnikih) (ciò, quello) che, cui:
    naredi, kar hočeš fa ciò che vuoi
    to je edino, s čimer se ne strinjam è l'unica cosa con cui non sono d'accordo
    pren. kar je, (to) je è quello che è
    bo, kar bo sarà quel che sarà

    2. (za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka) il che:
    tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel si è dimesso pure il ministro, il che ha complicato ulteriormente la situazione

    3. (s členkom izraža poljubnost pojava) qualsiasi cosa:
    zadovoljen bo s čimer koli si contenterà di qualsiasi cosa
    PREGOVORI:
    ni vse zlato, kar se sveti non è tutto oro quel che riluce

    B) adv.

    1. (poudarja intenzivnost dejanja):
    kar sijal je od ponosa era tutto raggiante di orgoglio

    2. (krepi pomen prislovnega izraza), così, proprio:
    spi kar oblečen dorme (così) vestito
    čakati je moral kar pet ur dovette aspettare persino cinque ore, la bellezza di cinque ore
    kar vsega mu ne moreš verjeti non devi credergli proprio tutto

    3. (s presežnikom izraža najvišjo možno mero) il più, il meno possibile; quanto più, quanto meno possibile:
    v tipkopisu naj bo kar najmanj napak nel dattiloscritto devono esserci quanto meno possibile errori

    4. (izraža rahlo omejitev) piuttosto, abbastanza:
    dekle je kar prikupno la ragazza è piuttosto carina
    kako pa kaj tvoj oče? — Še kar e tuo padre come sta? — Abbastanza bene

    5. (izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja) d'un tratto, ed ecco:
    kar vstal je in šel e lui d'un tratto si alza e se ne va

    6. kar tako (izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    kar tako so ga vrgli iz službe l'hanno licenzato così (senza preavviso, inaspettatamente)

    7. (izraža spodbudo, poziv) su, forza, via:
    kar naprej, prosim avanti, prego
    (izraža močno zavrnitev) kar misli si, da te bom zastonj redil stai fresco se credi che ti manterrò gratis
    kar po njem su, dagli
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. mož ni kar tako l'uomo non è chicchessia, è una persona importante
    ne maram denarja, dam ti kar tako non voglio soldi, ti do gratis
    pren. to ne bo šlo kar tako la cosa non andrà così facilmente

    C) konj.

    1. (v primerjalnih odvisnikih) (kolikor) quanto, che:
    denar, kar ga je treba za knjige, ti posodim i soldi che ti occorrono per i libri te li presto
    izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel perse anche quel poco di speranza che gli era rimasta
    naj stane, kar hoče costi quel che costi

    2. (v časovnih odvisnikih) che, dacché, da quando:
    kar je oženjen, ne zahaja več v družbo da quando si è sposato non si fa più vedere in compagnia
  • katéri1 (-a -o) pron.

    1. quale, che; (v samostalniški rabi) chi:
    kateri ključ je pravi? quale chiave è quella giusta?
    kateri od vas so se udeležili sestanka? chi di voi ha partecipato alla riunione?
    vprašanje je, kateri ima prav il problema è chi ha ragione

    2. (v samostalniški rabi izraža poljubno osebo ali stvar) qualcuno, uno; ognuno:
    včasih kateri zamudi talvolta qualcuno ritarda
    dobile so, kar je katera zaslužila hanno avuto ciò che ognuna si meritava
  • katéri2 (-a -o) pron.

    1. che, il quale, cui:
    volilna enota, v kateri kandidira la circoscrizione elettorale in cui si candida
    (pri izogibanju dvoumnosti) mati mojega prijatelja, kateri je zdaj v Kopru la madre del mio amico il quale sta ora a Capodistria

    2. (v rodilniku izraža pripadnost, lastnino) il cui:
    ljudstvo, v katerega imenu nastopate il popolo nel cui nome parlate

    3. (za dopolnjevanje vsebine nadrednega stavka) cui:
    odštel mu je petdeset tisočakov, od katerih je pet pridržal gli sfilò cinquantamila talleri di cui se ne tenne cinque
  • katerikóli (katera- katero-) pron. qualunque, qualsiasi; chiunque:
    udarec lahko pride od katerekoli strani il colpo può partire da qualunque parte
    kateregakoli bi doletela čast, naj jo sprejme a chiunque toccasse l'onore, lo accetti
  • kdáj1 adv.

    1. quando:
    kdaj prideš? quando vieni?
    kdaj sem pa jaz odločal quando mai ho deciso io?
    do kdaj boš doma? fino a quando starai a casa?
    kdaj boš pripravljen? per quando sarai pronto?
    od kdaj me čakaš? da quando mi aspetti?

    2. kdaj že (izraža veliko časovno oddaljenost) chissà quando; quanto tempo fa:
    že kdaj bi moral to storiti bisognava farlo chissà quando
  • kdó (kóga) pron.

    1. (izraža vprašanje po neznani osebi) chi:
    kdo je to napisal? chi ha scritto questo?
    s kom se pogovarjaš? con chi parli?
    kdo je kdo? chi è?

    2. (v retoričnem vprašanju) chi:
    kdo bi si bil kaj takega mislil? chi l'avrebbe pensato?!

    3. (izraža poljubno osebo) uno, qualcuno:
    naj stopi kdo po zdravnika qualcuno chiami il medico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dela ima kot le kdo ha moltissimo lavoro
    naj reče kdo kar hoče, rad jo pa le ima (poudarja trditev) la gente dica quel che vuole, certo è che le vuol bene
    delavci so bili oblečeni kakor kdo gli operai erano vestiti ognuno a modo suo
    pren. za koga me pa imaš? per chi mi prendi?
    pog. denar dobiva od ne vem koga i soldi glieli passa non so chi
    kdo vse je že bil tam c'erano tanti, ma proprio tanti
    PREGOVORI:
    povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • kipéti (-ím) imperf.

    1. bollire

    2. pren. ribollire; sgorgare; erompere

    3. pren. essere fuori di sé (da), ribollire (di); fremere:
    kar kipel je od veselja, od poželenja era fuori di se dalla gioia, fremeva di desiderio

    4. pren. (biti zelo visok) svettare:
    betonski kolosi kipijo v nebo i colossi di cemento armato svettano nel cielo
  • kljúč (-a) m

    1. chiave; avt. chiave d'accensione:
    ključ od stanovanja chiave di casa
    šop ključev mazzo di chiavi
    varnostni ključ chiave di sicurezza
    brada ključa ingegno della chiave

    2. (priprava za odpiranje konzerv) chiavetta, apriscatole

    3. teh. chiave:
    francoski ključ chiave inglese
    cevni ključ chiave a tubo

    4. pren. chiave:
    najti ključ do uspeha trovare la chiave del successo

    5. agr. talea

    6. muz. chiave:
    altovski, basovski, violinski ključ chiave di contralto, di basso, di violino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati koga pod ključ mettere in prigione qcn.
    biti pod ključem essere al sicuro, sotto chiave
    biol., min. določevalni ključ classificazione
    šifrirni ključ chiave, cifrario
    bot. ključ svetega Petra fumaria (Fumaria officinalis)
  • kód adv.

    1. (izraža vprašanje po prostoru, po katerem se dogaja premikanje) dove, per dove; da, di dove:
    kod se gre na grad? (per) dove si va al castello?
    do kod hočeš priti? (fin) dove vuoi arrivare?
    od kod si doma? di dove sei?
    pren. ne vedeti ne kod ne kam cacciarsi, trovarsi in un vicolo cieco

    2. (izraža, da se dejanje dogaja na poljubnem kraju) da qualche parte:
    gotovo se skriva tam kod si nasconde certamente lì da qualche parte
  • kóder

    A) adv. da qualche parte

    B) konj.

    1. (v oziralnih odvisnikih) (per) dove; (dokoder) (fin) dove; (odkoder) da dove, donde:
    koder je divjal vihar, je drevje polomljeno dove ha imperversato il temporale, gli alberi sono rimasti schiantati
    zapelji, do koder moreš va' con la macchina fin dove puoi
    odšel je v kraj, od koder ni vrnitve se ne è andato in un luogo, da dove non c'è più ritorno

    2. (izraža poljubnost prostora, po katerem se dogaja premikanje) dovunque:
    koder hodi, ga spremljajo otroci dovunque vada, i bambini gli corrono dietro
  • kolár2 (-ja) m rel. collare:
    pren. posloviti se od kolarja appendere al chiodo il collare, spretarsi
  • koléno (-a) n

    1. anat. ginocchio (m pl. -chi; f pl. -chia):
    posaditi si otroka na kolena prendere il bambino sulle ginocchia
    kolena se mi šibijo, tresejo le ginocchia fanno giacomo giacomo
    do kolen segajoče krilo gonna che arriva al ginocchio
    gristi kolena arrampicarsi con le mani e i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. upogniti pred kom kolena piegare il ginocchio davanti a qcn.
    vulg. biti, stati do kolen v dreku essere nella merda fino al collo
    pren. ne segati komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
    poznati že od mladih kolen conoscere fin dall'infanzia
    dati otroka čez kolena sculacciare il bambino
    spraviti koga na kolena mettere in ginocchio qcn.
    vreči se komu pred kolena mettersi in ginocchio davanti a qcn.
    biti na kolenih essere vinto, prostrato
    pejor. po kolenih se plaziti pred kom strisciare sulle ginocchia davanti a uno

    2. teh. gomito (di un tubo)

    3. pren. (krivina, zavoj) curva; ansa, meandro (di un fiume)

    4. grado, linea di parentela:
    bratranec v drugem kolenu cugino di 2o grado

    5. adm.
    knjigovodsko koleno barra
  • kônec2 (-nca)

    A) m

    1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
    konec jezika punta della lingua
    konec knjige la fine del libro
    konca vrvi le estremità, le teste della fune
    konec dneva il finire del giorno
    proti koncu sul finire

    2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
    severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
    najdi konec vrvi trova un pezzo di corda

    3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
    konec sezone fine della stagione
    konec tekme finale della partita
    konec starega Rima la fine dell'antica Roma
    pren. veselice je konec la cuccagna è finita
    iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina

    4. (smrt) fine; morte:
    njen tragični konec la sua tragica fine
    pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi

    5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
    dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
    hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire

    6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
    prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
    do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
    prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
    konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa

    7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
    neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente

    8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
    tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
    ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
    biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
    biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
    ne imeti dobrega konca non finire bene
    potegniti krajši konec avere la peggio
    lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
    imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
    gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
    ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
    na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
    živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
    začetek konca il principio della fine
    biti (kdo, kaj)
    začetek in konec essere l'alfa e l'omega
    ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
    prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    priti z vseh koncev venire da ogni dove
    iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
    konec klobčiča bandolo (della matassa)
    rib. konec odičnice setale
    konec robca cocca
    gastr. konec salame culaccino
    navt. konec sidrnega kraka patta, palma
    šalj. konec sveta finimondo
    konec tedna fine settimana
    navt. konec vrvi vetta
    PREGOVORI:
    konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine

    B) kônec prep.

    1. alla fine, verso la fine:
    knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre

    2. konec koncev infine, in fin dei conti:
    konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!