Franja

Zadetki iskanja

  • kdáj1 adv.

    1. quando:
    kdaj prideš? quando vieni?
    kdaj sem pa jaz odločal quando mai ho deciso io?
    do kdaj boš doma? fino a quando starai a casa?
    kdaj boš pripravljen? per quando sarai pronto?
    od kdaj me čakaš? da quando mi aspetti?

    2. kdaj že (izraža veliko časovno oddaljenost) chissà quando; quanto tempo fa:
    že kdaj bi moral to storiti bisognava farlo chissà quando
  • kdáj2 adv.

    1. (izraža dejanje v nedoločnem času) già; mai; ancora; una volta:
    pridi še kdaj vieni ancora a trovarci
    kdo bi bil kdaj pomislil na to chi l'avrebbe mai pensato
    zdi se mi, da sem ga kdaj že videl credo di averlo già visto

    2. kdaj kdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora, una volta... poi; un'altra volta; talvolta:
    v hotelu je po sto, kdaj tudi po dvesto gostov nell'albergo ci sono cento, talvolta duecento ospiti

    3. kdaj pa kdaj (izraža ponavljanje v časovnih presledkih) ogni tanto, di tempo in tempo:
    take reči se kdaj pa kdaj primerijo queste cose possono accadere ogni tanto
    lepa je kot le kdaj è bellissima
  • kdó (kóga) pron.

    1. (izraža vprašanje po neznani osebi) chi:
    kdo je to napisal? chi ha scritto questo?
    s kom se pogovarjaš? con chi parli?
    kdo je kdo? chi è?

    2. (v retoričnem vprašanju) chi:
    kdo bi si bil kaj takega mislil? chi l'avrebbe pensato?!

    3. (izraža poljubno osebo) uno, qualcuno:
    naj stopi kdo po zdravnika qualcuno chiami il medico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dela ima kot le kdo ha moltissimo lavoro
    naj reče kdo kar hoče, rad jo pa le ima (poudarja trditev) la gente dica quel che vuole, certo è che le vuol bene
    delavci so bili oblečeni kakor kdo gli operai erano vestiti ognuno a modo suo
    pren. za koga me pa imaš? per chi mi prendi?
    pog. denar dobiva od ne vem koga i soldi glieli passa non so chi
    kdo vse je že bil tam c'erano tanti, ma proprio tanti
    PREGOVORI:
    povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • kláti (kóljem)

    A) imperf. ➞ zaklati

    1. ammazzare (il porco, l'agnello, il vitello); tirare il collo (ai polli)

    2. pren. ammazzare, uccidere

    3. spaccare (legna)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kolje ga po trebuhu ha crampi allo stomaco
    bolhe me koljejo mi mordono le pulci
    pren. resnica v oči kolje la verità riesce molesta
    pren. skrbi ga koljejo è assillato da preoccupazioni

    B) kláti se (kóljem se) imperf. refl. azzuffarsi; battersi
  • ko konj. (v odvisnih stavkih)

    1. (v časovnih stavkih za izražanje)
    a) (sočasnosti) quando:
    ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
    b) (predhodnosti) (non) appena:
    brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
    c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
    za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
    č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
    lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

    2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
    kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

    3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
    ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
    (za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

    4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
    ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

    5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
    odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

    6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
    bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
    dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva
  • koléno (-a) n

    1. anat. ginocchio (m pl. -chi; f pl. -chia):
    posaditi si otroka na kolena prendere il bambino sulle ginocchia
    kolena se mi šibijo, tresejo le ginocchia fanno giacomo giacomo
    do kolen segajoče krilo gonna che arriva al ginocchio
    gristi kolena arrampicarsi con le mani e i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. upogniti pred kom kolena piegare il ginocchio davanti a qcn.
    vulg. biti, stati do kolen v dreku essere nella merda fino al collo
    pren. ne segati komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
    poznati že od mladih kolen conoscere fin dall'infanzia
    dati otroka čez kolena sculacciare il bambino
    spraviti koga na kolena mettere in ginocchio qcn.
    vreči se komu pred kolena mettersi in ginocchio davanti a qcn.
    biti na kolenih essere vinto, prostrato
    pejor. po kolenih se plaziti pred kom strisciare sulle ginocchia davanti a uno

    2. teh. gomito (di un tubo)

    3. pren. (krivina, zavoj) curva; ansa, meandro (di un fiume)

    4. grado, linea di parentela:
    bratranec v drugem kolenu cugino di 2o grado

    5. adm.
    knjigovodsko koleno barra
  • kozlánje (-a) n pog. (bruhanje) vomito:
    na kozlanje mi gre mi viene di vomitare; ekst. mi dà al voltastomaco
  • kráj1 (-a) m

    1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
    odročen kraj luogo fuori mano
    domači, rodni kraj luogo, suolo natio
    kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
    letoviški, turistični kraj località turistica
    kopališki kraj località balneare

    2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
    kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
    gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
    topli, hladni kraji zone calde, fredde
    močvirnat kraj zona paludosa

    3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
    težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
    kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
    spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
    na kraju samem sul luogo stesso

    4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
    stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
    na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
    dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
    od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
    avgust gre h kraju agosto sta per finire
    biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
    biti pri kraju essere alla fine
    dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
    govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
    iti (s kom)
    h kraju essere al lumicino
    ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
    niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
    prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
    priti komu do kraja convincere uno
    strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
    namembni kraj destinazione
    lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
    rel. sveti kraji luoghi santi
  • krúliti (-im)

    A) imperf.

    1. grugnire

    2. strillare, schiamazzare, sbraitare, borbottare

    B) krúliti (krúli) imperf. impers. brontolare, borbottare:
    mi kruli po želodcu, želodec mi kruli mi brontola lo stomaco
  • lahkó adv.

    1. facilmente, con facilità; leggermente:
    lahko prebavljiva hrana cibo facilmente digeribile
    biti lahko oblečen portare abiti leggeri
    lahko razumljiv accessibile, comprensibile
    lahko vodljiv manoviero

    2. (izraža zmožnost za kako dejanje)
    vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi il veicolo può muoversi su terra e in acqua
    kolikor lahko presodim, je stvar resna a quanto posso giudicare, la faccenda è seria

    3. (v vezniški rabi)
    lahko (da) pride, lahko (da) ne può darsi che venga e può darsi che non venga

    4. (izraža dovoljenje, soglasje)
    naročnina se lahko poravna v treh obrokih l'abbonamento è pagabile, si può pagare in tre rate
    'Ali smem?' 'Lahko?' 'È permesso?' 'Si può?'

    5. (izraža prošnjo, omiljeno zapoved)
    ali mi lahko daš kozarec vode? puoi darmi un bicchier d'acqua?

    6. (v zvezi z 'reči, trditi, predstavljati si' izraža podkrepitev trditve, pritrjevanje)
    lahko si misliš, kako sem se ustrašil puoi immaginare lo spavento che ho preso
    'To me je užalilo!' 'Si lahko mislim' 'La cosa mi offende!' 'Posso immaginarlo'
    PREGOVORI:
    kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi; chi ha tempo non aspetti tempo
  • lép (-a -o)

    A) adj.

    1. bello:
    lep obraz bel viso, visino
    lepe noge belle gambe
    lepa kot sonce bella come il sole

    2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
    lepi zvezki quaderni ordinati

    3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
    lepi kraji bei posti
    odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
    čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

    4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
    piše lep jezik scrive in bella lingua
    naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

    5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
    ima kar lepe dohodke ha bei redditi
    spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

    6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
    doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
    hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

    7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
    v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
    lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

    8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
    imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
    to so bili lepi časi bei tempi!
    lepega dne un bel giorno
    pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
    za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
    z lepo (dobro)
    besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
    lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
    iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
    na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
    lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
    ta je lepa! quest'è bella!
    biti v najlepših (najboljših)
    letih essere nel fiore degli anni
    bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
    lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
    lepi jeglič primula (Primula auricula)

    B) lépi (-a -o) m, f, n
    ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
    delati se lepega farsi bello
    (kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
    iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
    na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
    iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
    iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte
  • lepó adv.

    1. bene:
    lepo se izražati esprimersi bene

    2. (vljudno, prijazno) gentilmente

    3. (v povedni rabi izraža zadovoljstvo, odobravanje) bene; bello:
    lepo mi je mi trovo, mi sento bene
    lepo, da si prišel hai fatto bene a venire
    lepo, čudovito! bello! magnifico!

    4. (izraža, da dejanje poteka brez omejitve, obzirnost zapovedi, poudarja pomen besede)
    mi delamo, vi pa lepo sedite noi sfatichiamo e voi ve ne state belli e comodi a sedere
    vse nam lepo povej e adesso racconta tutto per filo e per segno
    lepo pameten bodi, pa bo vse v redu stattene bravo e tutto andrà bene
    pren. lepo se goditi komu stare bene, non avere problemi di sorta
    lepo kazati (pridelek) promettere bene
    iron. tako, vedno lepše! di bene in meglio!

    5.
    lepo grajen ben fatto
    lepo oblikovan affusolato; tornito
    lepo raščen formoso
    knjiž. lepo sprejet benaccetto
    lepo vzgojen beneducato, bennato
  • letéti (-ím) imperf.

    1. volare:
    divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
    vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
    pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
    leteti čez trasvolare

    2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
    izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
    krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

    3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
    letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

    4. (hitro minevati) volare:
    čas leti il tempo vola

    5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

    6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
    očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
    pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
    kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
    ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
    vse že leti na kup tutto va in rovina
    pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
    vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
    misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
    pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
    leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
    leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
    pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
    žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
    PREGOVORI:
    enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari
  • ljúbiti (-im)

    A) imperf.

    1. amare:
    ljubiti skrivaj, vroče, vdano amare segretamente, appassionatamente, fedelmente
    ljubiti brata, prijatelje, starše amare il fratello, gli amici, i genitori
    ljubiti domovino amare la patria

    2. (imeti močen pozitiven odnos, nagnjenje do) amare:
    ljubiti svobodo amare la libertà
    ljubiti glasbo amare la musica
    ljubiti dobro hrano essere amante della buona cucina

    3. (imeti kaj za dober pogoj rasti) amare:
    take rastline ljubijo svetlobo, vlažna tla queste piante amano la luce, l'umidità

    B) ljubíti se (-im se) imperf. refl. (s smiselnim osebkom v dajalniku) aver voglia:
    nikomur se ni ljubilo iti nessuno aveva voglia di andarsene
    danes se mi nič ne ljubi oggi non ho voglia di niente
  • ljúbo adv.

    1. amorevolmente; ekst. lievemente:
    vetrič ljubo pihlja spira una lieve brezza

    2. (v povedni rabi)
    biti (komu) ljubo aver caro, gradire, piacere
    ljubo mi bo, če me boste obiskali avrò caro se viene a trovarmi
    ni ji bilo ljubo, da so se sprli le dispiacque di aver litigato
    stori, kakor ti je ljubo fa' come ti pare e piace
  • lomíti (lómim)

    A) imperf. ➞ zlomiti

    1. spezzare, spaccare, frangere (le onde)

    2. contorcersi:
    spet ga lomi božjast si contorce in convulsioni epilettiche
    impers. gledalce je kar lomilo od smeha gli spettatori si sbellicavano dalle risa

    3. essere sconvolto:
    jeza, togota ga lomi è sconvolto dall'ira, dalla rabbia

    4. tisk. impaginare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lomiti kruh spezzare, sbocconcellare il pane
    lomiti prste, roke (od nestrpnosti) torcersi le mani
    lomiti si zobe pri rompersi i denti in
    lomiti lan granulare il lino
    fiz. lomiti svetlobo rifrangere la luce
    lomiti usnje irruvidire il cuoio

    B) lomíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. spezzarsi

    2. pren. piegarsi, chinarsi:
    lomiti se od smeha sbellicarsi dalle risa

    3. (biti ostro ukrivljen) curvarsi, girare (bruscamente)

    4. fiz. rifrangersi:
    svetloba se lomi la luce si rifrange
    ob tujem izrazu se mi je lomil jezik alle prese col forestierismo farfugliavo
    lomiti se po kamenju arrancare sui sassi
  • lúna (-e) f

    1. astr. luna, Luna:
    luna sije, vzide, zaide la luna splende, sorge, tramonta
    žarki lune i raggi della luna
    polet na luno volo sulla luna
    mlada luna luna nuova
    polna luna luna piena

    2. (mesečina) luna:
    luna ga nosi è sonnambulo
    pren. ali te luna trka, živiš na luni? ma che vivi nel mondo della luna?
    pren. lajati v luno abbiare alla luna
    pren. pog. mi tudi nismo z lune padli mica siamo scemi
    astr. Jupitrove lune le lune di Giove
  • máčka (-e) f

    1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
    mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
    mačke se gonijo i gatti sono in fregola
    mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
    pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
    biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
    prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
    angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese

    2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
    da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
    pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
    pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
    pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
    pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
    igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
    zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
    zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
    morska (zamorska)
    mačka cercopiteco (Cercopithecus)
    PREGOVORI:
    osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
    še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco
  • málo adv.

    1. (izraža majhno stopnjo, majhno količino; v zvezi z 'manjkati' pove, da je dejanje blizu uresničenja) poco, po', (un) tantino; per poco; a momenti:
    malo po domače zaplesati fare quattro salti
    malo znani kraji luoghi poco conosciuti
    povedati kaj z malo besedami dire qcs. in poche parole
    malo govoriti, jesti parlare, mangiare poco
    malo je manjkalo, pa bi ga povozilo per poco finiva sotto l'auto, c'è mancato un ette che non finisse sotto l'auto
    bilo je zelo malo ljudi c'erano quattro gatti

    2. pren. tisto malo (izraža prav majhno količino) quel poco:
    še tisto malo nam ne privoščijo non ci concedono neanche quel poco (di cui disponiamo)

    3. evf. (izraža nezadostno stopnjo)
    malo premišljene besede parole sconsiderate, avventate
    malo hvaležna naloga un compito ingrato

    4. niti malo, še malo, tudi malo (izraža močno izmikanje) neanche, nemmeno un po':
    še malo mu ni podoben non gli somiglia nemmeno un po'

    5. (v nikalnih stavkih izraža veliko mero)
    denarja ni bilo malo di soldi non ce n'erano pochi, i soldi erano tanti

    6. (izraža nedoločeno omejitev povedanega) un po', alquanto:
    malo čudno se mi zdi mi sembra un po' strano
    pren. še malo, pa bomo doma ancora un po' e siamo a casa, presto siamo a casa
    kratko in malo ne grem non vado: no e poi no
    ne razumem ga ne malo ne dosti non lo capisco affatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    malo norčav pazzerello
    malo verjeten improbabile, inverosimile
    malo znan malnoto
    pog. malo pokvariti sciupacchiare
    malo prodati vendicchiare
    malo razumeti intendicchiare
    PREGOVORI:
    dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto
    veliko kokodakanja, malo jajc assai pampini, poca uva
  • márati (-am) imperf.

    1. (navadno z nikalnico) volere, desiderare:
    ne marati jesti non voler mangiare
    ne maram, da si tako pozno zunaj non voglio che tu stia fuori così tardi
    (eliptično) ne marati v šolo non voler andare a scuola

    2. (z nedoločnikom izraža, da dejanje ne nastopi):
    mokra drva ne marajo goreti la legna umida non arde

    3. pren. (biti pripravljen sprejeti, kar je povedano) volere:
    od tebe ne maram sočutja non voglio la tua compassione

    4. pren. (čutiti naklonjenost do koga, česa) amare, piacere:
    nikoli ni maral družbe non ha mai amato la compagnia
    ne mara pretiranega govorjenja i discorsi insulsi non gli piacciono

    5. pren. (zanimati se, meniti se za) curarsi di, interessare:
    ne maram za njene lepe besede i suoi bei discorsi non mi interessano
    ne maraj, vsak začetek je težak non te la prendere, ogni inizio è difficile