Franja

Zadetki iskanja

  • lékcija (-e) f

    1. šol. (enota v učbeniku) lezione

    2. (inštrukcija) lezione:
    dajati lekcije dare lezioni

    3. pren. (oster opomin, ukor) lezione, sgridata, punizione:
    dati komu pošteno lekcijo impartire a uno una severa lezione
    to naj ti bo za lekcijo drugič ciò ti serva di lezione (per un'altra volta)
  • licitácija (-e) f

    1. (dražba) asta, incanto:
    dati na licitacijo mettere all'incanto
    kupiti, prodati na licitaciji comprare, vendere all'asta

    2. (razpis za oddajo dobave, dela) asta:
    objaviti licitacijo bandire un'asta
    javna licitacija asta pubblica

    3. igre licitazione, dichiarazione
  • ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
    ljudje in živali uomini e bestie
    prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
    ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
    ljudje, odprite! gente, aprite!
    hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
    mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
    ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
    kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
    enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
    kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
    ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
    tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
    živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
    nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
    vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
    v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
    knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
    mali ljudje gente, uomini della strada
    pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
    ljudje starega kova gente di vecchio stampo
    ljudje na mestu gente a posto, onesta
    PREGOVORI:
    vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto
  • lônec (-nca) m

    1. pentola; pignatta:
    emajlirani, glinasti, lončeni lonci pentole smaltate, di argilla, di terracotta
    gosp. ekonom lonec, lonec na pritisk pentola a pressione
    lonec za kuhanje bollitore
    lonec za ribe pesciera, pesciaiola

    2. vaso (da fiori)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti kaj dati v lonec non aver da mangiare, essere alla fame
    pren. gledati sosedu v lonec cacciare il naso negli affari altrui
    pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
    pren. dajati vse v en lonec fare d'ogni erba un fascio
    igre zbijanje lonca gioco della pentola
    geogr. erozijski lonec pentola d'erosione
    geogr. ledeniški lonec pentola glaciale
    metal. livarski lonec secchione
    fiz. Papinov lonec pentola di Papin
  • mànj adv.

    1. (izraža manjšo stopnjo) meno; di meno:
    biti manj razvit essere meno sviluppati
    govoriti manj razločno parlare meno distintamente
    manj besedi! meno chiacchiere!
    manj govoriti in več razmisliti parlare di meno e pensare di più

    2. (izraža manjšo količino) meno:
    imeti manj denarja avere meno soldi

    3. ne manj, nič manj (izraža enakost) non meno che, di; altrettanto:
    drugi dokazi niso nič manj tehtni le altre prove non sono meno convincenti, sono altrettanto convincenti

    4. (izraža sorazmernost dejanja) kolikor manj ... toliko bolj quanto meno... tanto più, čim več ... tem (toliko) manj più... meno:
    manj kot boš mislil na to, (toliko) bolj boš miren meno pensi alla cosa e più sei tranquillo

    5. mat. pog. (pri odštevanju) meno:
    deset manj šest je štiri dieci meno sei fa quattro

    6. šah.
    s kvaliteto manj ima malo upanja con una qualità in meno ha poche chance
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ponuditi manj kot mogoče offrire il meno possibile
    prositi koga ne manj kot na kolenih scongiurare, supplicare uno
    tehtati nič manj kot sto kil pesare un quintale (preciso)
    dati nič, še manj kot nič dare niente di niente, non dare proprio niente
    imeti denarja komaj za preživetje, nič več in nič manj avere il minimo, lo stretto necessario (per sbarcare il lunario)
    več ali manj più o meno
    ne bolj ne manj né più né meno
    manj pomemben secondario
    manj važen accessorio, minore
    manj jasno, manj primerno, manj zadovoljivo peggio
  • meteorolóški (-a -o) adj. meteorologico:
    meteorološka naprava apparecchiatura meteorologica
    meteorološka postaja stazione meteorologica
    meteorološki podatki dati meteorologici
  • míza (-e) f tavolo, tavola; desco; banco; mensa:
    hrastova, javorova miza tavolo di quercia, di acero
    kamnita, kovinska, lesena miza tavolo di pietra, di metallo, di legno
    delovna miza tavolo di lavoro
    pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo
    kosilo je na mizi! il pranzo è in tavola!
    povabiti koga k mizi, za mizo invitare qcn. a tavola
    biljardna miza tavolo da bigliardo
    operacijska miza tavolo operatorio
    prodajna, točilna miza banco di vendita; banco, bancone
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo allora non c'era spesso da mangiare
    meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih si mangiava carne soltanto per le feste
    pren. karte na mizo! (mettiamo) le carte in tavola
    pren. s pestjo udariti po mizi battere un pugno sul tavolo, esigere energicamente
    pijača ga je spravila pod mizo era così ubriaco da non tenersi in piedi, da finire sotto il tavolo
    pren. sesti za zeleno mizo sedersi al tavolo delle trattative
    teh. komandna miza tavolo, quadro di comando
    alp. ledeniška miza banchi di ghiaccio
    jur. ločitev od mize in postelje separazione dalla mensa e dal letto
    šport. odskočna miza piattaforma (del trampolino)
  • mónitorski (-a -o) adj. di monitor, di monitoraggio; (tv) monitorio;
    monitorska kontrola monitoraggio
    inform. monitorski zaslon visualizzatore (di dati)
  • mrlìč (-íča) m

    1. morto, cadavere:
    dati, položiti mrliča na mrtvaški oder deporre il morto sul catafalco
    bedeti pri mrliču vegliare il morto
    kropiti mrliča benedire il morto
    zvoniti mrliču suonare a morto
    pokopati mrliča seppellire il morto
    bled kot mrlič pallido come un morto, un cadavere
    juha, ki bi jo mrlič posrebal un brodo che farebbe resuscitare un morto
    pren. živ mrlič cadavere ambulante, malato a morte

    2. pren. (nedružaben človek) pappa fredda, pappa molle
  • múka (-e) f

    1. (trpljenje, bolečina) pena, dolore, sofferenza; travaglio, tribolo, afflizione; supplizio:
    lajšati muke ranjencev alleviare il dolore ai feriti
    zvijati se od muk contorcersi dal dolore
    prestajati nečloveške muke soffrire le pene dell'inferno
    vsak korak mu je v muko ogni passo provoca (forti) dolori
    hist. dati koga na muke mettere alla tortura
    mitol., pren. Tantalove muke le pene di Tantalo

    2. pren. (neprijetnost, trud) fastidio, guaio; fatica:
    od posestva ni imel koristi, pač pa samo muko dal podere non gli veniva utile ma solo fastidi
    napraviti kaj brez muke fare qcs. senza difficoltà
    dihati z muko respirare a fatica
    prenašati jo ves dan je prava muka sopportarla tutto il giorno è una faticaccia
  • na prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
    na glavo dati mettere in testa, sulla testa
    natakniti na kol impalare
    zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
    priti na misel venire in mente
    obesiti na steno appendere al muro
    trkati na vrata bussare alla porta
    vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

    2. (za izražanje cilja) a, in, su:
    oditi na deželo andare in campagna
    iti na pot andare in viaggio
    okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
    šport. streljati na vrata tirare in porta

    3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
    sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
    voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

    4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
    temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
    bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

    5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
    spoznati se na glasbo intendersi di musica
    misliti na prihodnost pensare al futuro

    6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
    državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
    na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

    7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
    tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
    vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

    8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
    na dolgo pisati o scrivere per esteso di
    znati na pamet sapere a memoria
    na vsak način in ogni modo

    9. (za izražanje sredstva) a:
    igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
    motor na bencin motore a benzina
    mlin na veter mulino a vento

    10. (za izražanje omejevanja) di:
    slep na eno oko cieco di un occhio

    11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
    na željo su desiderio
    odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

    12. (za izražanje namena) a, in:
    iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
    blago na prodaj merce in vendita

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
    na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
    kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
    klobuk na glavi cappello in testa
    imeti na sebi, nositi portare addosso
    na izpitih agli esami, in sede di esami

    2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
    biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
    pri nas je na stanovanju alloggia da noi
    zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
    je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

    3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
    biti na boljšem essere in vantaggio
    imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

    4. (za izražanje omejevanja) a, di:
    bolan na pljučih malato ai polmoni

    5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
    kuhati na olju cuocere in olio
    peljati se na kolesu andare in bicicletta
    učiti se na napakah imparare dagli errori
    pren. na mojo čast parola d'onore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
    biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
    veliko dati nase avere un'alta opinione di se
    vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
    na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
    glagoli na -ati i verbi in -ati
    a na kvadrat (a2) a al quadrato
    alergija na beljakovine allergia alle proteine
    šah. biti na potezi muovere
    biti na vrsti toccare a
    teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
    na levo, na desno a sinistra, a destra
    na zdravje! (alla) salute!
    na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia
  • najèm (-éma) m

    1. affitto, nolo; conduzione; locazione:
    jur. najem ladje imbrago
    dati, vzeti stanovanje v najem dare, prendere in affitto (affittare) un alloggio

    2. assunzione, contrazione (prestito)
  • napolníti (-im) | napolnjeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. riempire; caricare:
    napolniti sode z vinom riempire le botti di vino
    napolniti orožje caricare l'arma

    2. assiepare, affollare, gremire:
    napolniti trg affollare la piazza

    3. dilagare; investire:
    prostor je napolnila močna svetloba una luce abbagliante si diffuse per il vano

    4. occupare:
    delo mu napolnjuje življenje il lavoro occupa completamente la sua vita
    afera je napolnila stolpce časopisov le colonne dei giornali erano pieni dei particolari dello scandalo
    dvorano so napolnili do zadnjega kotička la sala era gremita fin nell'angolo più remoto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. napolniti akumulator, baterijo, kondenzator caricare l'accumulatore, la batteria, il condensatore
    napolniti do roba rabboccare
    napolniti do vrha ricolmare
    knjiž. napolniti s hlapi vaporare
    naponiti (glavo) s podatki impinzare, imbottire la testa di dati

    B) napolníti se (-im se) | napolnjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. riempirsi, colmarsi; gremirsi
  • napósodo adv. in prestito:
    dobiti naposodo avere, ricevere in prestito
    dati naposodo dare in prestito, prestare
  • napráva (-e) f

    1. apparecchio, apparecchiatura, meccanismo, congegno; attrezzatura; impianto, dispositivo; ordigno:
    namestiti naprave installare apparecchi, impianti
    opremiti objekt s potrebnimi napravami attrezzare l'impianto delle apparecchiature necessarie
    čistilna naprava impianto di depurazione
    drobilna naprava frantumatrice; frantoio
    hladilna naprava impianto di refrigerazione
    klimatska naprava condizionatore d'aria
    kontrolna naprava apparecchio di controllo
    merilna naprava misuratore
    namakalna naprava impianto di irrigazione
    inform. komunikacijske naprave dispositivi di comunicazione
    inform. naprave za shranjevanje podatkov dispositivi di memorizzazione dati
    športne naprave impianti sportivi, attrezzature sportive
    naprava za črpanje, ogrevanje impianto di pompaggio, di riscaldamento
    pren. zapletena naprava ordigno infernale

    2. (izdelava, zgraditev) esecuzione, costruzione:
    odločili so se za napravo vodovoda fu decisa la costruzione dell'acquedotto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    industrijske naprave apparato industriale
    merilne naprave strumenti di misurazione
    teh. naprava za daljinsko krmiljenje telecomando, teleguida
    kem. naprava za desalinizacijo dissalatore
    teh. naprava za diazotiziranje diazotatore
    žel. naprava za iztirjanje sviatoio
    kem. naprava za krekanje cracker
    naprava za lokaliziranje localizzatore
    med. naprava za mikro infuzijo microinfusore
    tekst. naprava za nabiranje infaldatore
    kem. naprava za nitriranje nitratore
    voj. naprava za uničevanje podvodnih min paramine
    agr. naprava za pitanje ingozzatrice
    teh. naprava za pozicioniranje posizionatore
    vrtn. naprava za presajanje trapiantatrice
    med. naprava za računalniško aksialno tomografijo tac
    teh. naprava za sežiganje smeti inceneritore
    agr. naprava za spravljanje iz silosa dessilatore
    naprava za vulkaniziranje vulcanizzatore
  • napréj

    A) adv.

    1. avanti, in avanti, innanzi:
    nagniti se naprej chinarsi avanti
    stopiti naprej fare un passo avanti
    pog. biti naprej v čem essere avanti in qcs.

    2. prima, in anticipo:
    del zneska se plača naprej parte della somma si paga in anticipo

    3. (izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja)
    obrne se in spi naprej si volta e continua a dormire
    države se še naprej oborožujejo i paesi continuano ad armarsi

    4. iti, priti naprej pog. progredire:
    znanost gre hitro naprej la scienza progredisce rapidamente

    5.
    od danes naprej da oggi in poi
    od konca vojne naprej dal dopoguerra in poi
    dati, poslati pročilo, prošnjo naprej presentare, inviare la relazione, la domanda
    prodati naprej rivendere
    take primere bo zdravnik dal naprej sodišču casi del genere saranno dal medico deferiti al tribunale
    žarg. šol. iti naprej (izdelati razred) essere promossi; (obravnavati novo snov) andare avanti (con la materia)
    ura gre naprej l'orologio anticipa
    misliti naprej guardare, pensare al futuro
    kar naprej in naprej nadlegovati koga non fare che molestare uno
    pog. nesti naprej denunciare; soffiare
    muz. peti naprej cantare il canto principale
    pomagati si naprej arrangiarsi
    zmeraj riniti naprej voler essere sempre i primi
    ne vedeti ne naprej ne nazaj non saper che pesci pigliare
    storiti velik korak naprej fare un grande passo in avanti
    pren. iz hiše iti z nogami naprej uscire di casa morto, cadavere
    in tako naprej e così via

    B) inter. avanti:
    'Z dovoljenjem?!' 'Naprej!' 'Permesso?' 'Avanti'
    voj. četa, naprej, marš! compagnia, avanti marsc'!
    polit. Naprej Italija Forza Italia
  • narázen adv. discosto; separato, separatamente:
    hiši stojita precej narazen le due case stanno parecchio discoste
    nekatere prislove pišemo narazen certi avverbi si scrivono separati
    biti si daleč narazen divergere
    pog. dati stroj narazen smontare una macchina
    pog. iti narazen separarsi, divorziare
    živeti narazen vivere separati
    pog. blago leze narazen la stoffa è logora, si straccia
    lica mu lezejo narazen od zadovoljstva dalla contentezza gli si slarga il volto
    pog. posestvo leze narazen il podere va in rovina
    pog. toliko jé, da kar leze narazen a furia di mangiare ingrassa a vista d'occhio
    spraviti narazen prepirljivce separare i contendenti
  • narekováj (-a) m lingv. virgoletta:
    dati v narekovaje mettere fra virgolette
  • naročílo (-a) n

    1. ordinazione, ordine; commessa:
    dati, dobiti naročilo fare, ricevere un'ordinazione
    po naročilu su ordinazione
    gost. jedi po naročilu piatti su ordinazione

    2. raccomandazione

    3. incombenza:
    drobna naročila piccole incombenze

    4. jur. mandato
  • nasvèt (-éta) m consiglio, suggerimento, proposta; avvertenza:
    prositi, vprašati za nasvet chiedere consiglio
    dati, dobiti nasvet dare, ricevere un consiglio
    prijateljski nasvet consiglio da amico
    iskati nasvet pri zdravniku consultare il medico