Franja

Zadetki iskanja

  • letéti (-ím) imperf.

    1. volare:
    divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
    vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
    pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
    leteti čez trasvolare

    2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
    izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
    krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

    3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
    letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

    4. (hitro minevati) volare:
    čas leti il tempo vola

    5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

    6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
    očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
    pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
    kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
    ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
    vse že leti na kup tutto va in rovina
    pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
    vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
    misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
    pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
    leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
    leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
    pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
    žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
    PREGOVORI:
    enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari
  • logarítemski (-a -o) adj. mat. logaritmico, del logaritmo:
    logaritemska enačba, funkcija equazione, funzione logaritmica
    logaritemska skala scala logaritmica
    logaritemska tabela tavola logaritmica
    logaritemski papir carta logaritmica
    logaritemsko računalo regolo logaritmico, regolo calcolatore
  • marmoríran (-a -o) adj. marmorizzato, marezzato:
    marmorirani papir carta marezzata
    marmorirano meso carne marezzata
  • mása (-e) f

    1. (surovina za izdelke) massa:
    gnetljiva, kompaktna masa massa malleabile, omogenea
    kovinska, papirna, steklena masa massa di metallo, di carta, di vetro
    umetne, plastične, sintetične mase materiali sintetici

    2. (gmota) massa:
    temna masa mestnih hiš la massa scura delle case cittadine

    3. pejor. massa, moltitudine:
    demonstrirajoča masa la massa dei dimostranti

    4. publ. (množica) massa:
    psihologija mase la psicologia della massa
    dvigniti se nad maso elevarsi sopra la massa, sopra il livello della massa

    5. (količina, množina) massa; ekst. pren. volume:
    masa (obseg)
    naložb il volume degli investimenti

    6. fiz., kem. massa:
    atomska, molekulska masa massa atomica, molecolare
    mirovna masa massa di quiete, di riposo

    7. gastr. massa

    8. elektr. massa:
    priključek na maso contatto a massa
    zvezati z maso mettere a massa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biol. dedna masa (genotip) genotipo
    gozd. lesna, sečna masa massa legnosa, da abbattere
    jur. likvidacijska (stečajna)
    masa massa fallimentare
    zapuščinska masa massa ereditaria
    meteor. zračna masa massa d'aria
  • merílo (-a) n

    1. (priprava) metro, misura:
    teh. globinsko merilo calibro di profondità
    leseno merilo metro di legno
    zložljivo merilo metro pieghevole

    2. pren. criterio, principio; misura; stregua:
    ocenjevati po objektivnih merilih valutare secondo criteri obiettivi
    pren. presojati z dvojnim merilom usare metri diversi

    3. (razmerje med merami na zemljevidu) scala:
    zemljevid v merilu 1:300.000 carta su scala 1:300.000

    4. publ. (izraža prostorsko omejenost) scala:
    ustanova, ki uživa ugled v svetovnem merilu un istituto che gode di prestigio (su scala) internazionale
  • milimétrski (-a -o) adj. millimetrico; millimetrato:
    milimetrski papir carta millimetrata
  • mréža (-e) f

    1. rib., lov. rete:
    delati, plesti mrežo tessere la rete
    krpati, sušiti mreže aggiustare, asciugare le reti
    nastaviti, vreči mreže gettare le reti
    rib. ribiška mreža rete da pesca
    rib. stoječa mreža rete da posta, alla deriva
    rib. viseča mreža rete verticale
    rib. vlačilna mreža rete a strascico
    mreža na vago trabocco
    mreža proti delfinom delfiniera
    mreža za jegulje rezzaglio
    mreža za lipane mugginiera
    mreža za sardine menaide
    mreža vlačnica sciabica
    lov. mreža za ptice struscio, tramaglio
    mreža za drozge tordiera

    2. (priprava za čiščenje, za varovanje oken ipd. ) rete; grata:
    presejati pesek skozi mrežo setacciare la sabbia con la rete
    okenska mreža rete metallica, grata
    lasna mreža, mreža za lase rete per capelli, retina
    ležalna mreža amaca
    žična (posteljna)
    mreža rete metallica, branda
    torba iz mreže, mreža rete per la spesa
    mreža zoper komarje zanzariera

    3. (kar je podobno mreži) reticolo:
    mreža gubic ob očeh reticolo di rughe attorno agli occhi

    4. (omrežje) rete:
    cestna, železniška mreža rete stradale, ferroviaria

    5. tekst., mat. rete

    6. (objekti za kako dejavnost, razporejeni na določenem področju) rete:
    gostinska mreža rete alberghiera, rete degli esercizi alberghieri
    trgovska mreža rete commerciale
    mreža osnovnih šol rete delle scuole elementari
    obveščevalna, vohunska, tihotapska mreža rete di informatori, di spionaggio, di contrabbando
    dobiti, ujeti v svoje mreže prendere nella rete
    razpeti, razpresti mreže tendere le reti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. igra na mreži gioco a rete
    šport. rešiti mrežo salvare la rete
    šport. zatresti mrežo violare la rete, segnare una rete
    ujeti se v mrežo essere preso nella rete, cadere, incappare nella rete
    pren. biti za mrežo essere in gattabuia, guardare il sole a scacchi
    rib. globinska mreža rete di profondità
    bot. koreninska mreža radici
    mat. koordinatna mreža reticolo di coordinate
    mat. logaritemska mreža reticolo logaritmico
    voj. maskirna mreža rete mimetica
    čeb. matična mreža escludi-regina
    milimetrska mreža carta millimetrata
    fiz. ploskovna, prostorska mreža rete superficiale, spaziale
    geogr. stopinjska mreža reticolo geografico
    elektr. svinčena mreža piastra di piombo (dell'accumulatore)
    fiz. uklonska mreža reticolo di diffrazione
    voj. zaporna mreža rete di ostruzione
    obrt. mreža za prešivno vezenje rezza
  • mréžast (-a -o) adj. reticolare, retiforme; a rete:
    mrežasta nogavica calza a rete
    mrežasta vrata cancello
    grad. mrežasta konstrukcija graticolato
    tekst. mrežasta vezava armatura a griglia
    arhit. mrežasti obok volta a costoloni
    mrežasti papir carta millimetrata
    teh. mrežasti nosilec traliccio
    zool. mrežasto oko occhio composto
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • nátronski (-a -o) adj. kem.
    natronski papir carta di nitrocellulosa
  • návtičen (-čna -o) adj. nautico:
    navtična milja miglio nautico
    navtična karta carta nautica
  • ném (-a -o) adj.

    1. muto (tudi ekst.); tacito:
    človek je gluh in nem l'uomo è sordomuto
    nemi film film muto

    2. pren. silenzioso:
    nem smeh una risata silenziosa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nema abeceda alfabeto muto
    nema črka lettera muta
    geogr. nema karta carta muta
    muz. nema klaviatura tastiera muta
    biti nema priča čemu essere testimone di
    zool. nemi labod cigno reale (Cygnus olor)
    num. nemi novec moneta muta
    lov. nemi pes cane muto
    nemi znak segno muto
    nema igra pantomima, controscena
  • nesatiníran (-a -o) adj.
    nesatinirani papir carta non satinata
  • nóten (-tna -o) adj. di, della nota; di, delle note:
    notni sistem sistema di note
    muz. notna pisava scrittura delle note
    muz. notna glavica testa della nota
    notna vrednost valore della nota
    notni papir carta da musica
    notno črtovje rigatura musicale, pentagramma
    (mašna) notna knjiga cantorino
  • obláčiti (-im) | obléči (-em)

    A) imperf., perf.

    1. vestire, vestirsi, indossare, portare; infilare:
    obleči plašč infilare il cappotto
    obleči sodniško, odvetniško togo (postati sodnik, odvetnik) vestirsi della toga

    2. (obložiti) rivestire:
    oblačiti stene s tapetami rivestire le pareti di carta da parati

    B) obláčiti se (-im se) | obleči se (-em se) imperf., perf. refl. vestirsi, vestire:
    oblačiti se po modi vestire alla moda
    obleči se v modro, v sivo vestire di blu, di grigio
    oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu vestirsi dal miglior sarto della città
    oblačiti se neokusno infagottarsi
    okusno se oblačiti saper vestire
  • oblágati (-am) | obložíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. rivestire, coprire:
    oblagati stene s tapetami rivestire le pareti di carta da parati
    grad. oblagati s ploščicami piastrellare

    2. oberare di, accollare

    B) oblágati se (-am se) | obložíti se (-ím se) imperf., perf. refl. coprirsi; agr.
    obložiti se z vinskim kamnom ingrommarsi
  • óljnat (-a -o) adj.

    1. di olio, a olio; oleoso; oleato:
    oljnata barva colore, vernice a olio
    oljnata slika pittura a olio
    oljnata površina superfice oleosa
    oljnati papir carta oleata
    oljnato morje mare calmo, liscio come l'olio

    2. pren. mellifluo, melato, sdolcinato
  • orientírati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. orientare, orizzontare

    2. avviare, indirizzare

    B) orientírati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. orientarsi, orizzontarsi:
    orientirati se s kompasom in zemljevidom orientarsi con la bussola e la carta geografica
    orientirati se po zvezdah orientarsi secondo le stelle

    2. (zgledovati se) orientarsi, regolarsi

    3. indirizzarsi (verso), puntare (su):
    orientirati se na izvoz puntare sull'esportazione
  • osében (-bna -o) adj.

    1. personale, individuale:
    osebni podatki dati personali, generalità
    osebni opis connotati
    osebni dohodek reddito individuale
    osebna izkaznica carta d'identità
    osebna korist tornaconto
    jur. osebni stan stato civile

    2. (usmerjen k posamezniku) personale; soggettivo:
    osebna žalitev offesa personale, individuale
    osebni motivi motivi personali
    osebne pravice diritti dell'individuo
    podrejati osebne koristi javnim subordinare il bene personale a quello generale
    osebna pozornost interessamento

    3. (namenjen uporabi za posameznike) personale, per persona:
    osebna prtljaga bagagli, effetti personali
    osebna higiena igiene personale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    osebni avtomobil berlina, limousine
    osebno dvigalo ascensore
    lingv. osebna glagolska oblika forma finita
    jur. osebna lastnina proprietà personale
    šport. osebna napaka fallo personale
    osebna odgovornost responsabilità individuale
    osebna pokojnina pensione individuale
    osebna svoboda libertà individuale
    osebni dohodek reddito individuale
    šport. osebni rekord record personale
    lingv. osebni zaimek pronome personale
    osebno delo lavoro indipendente
    osebno jamstvo garanzia personale
    osebno perilo biancheria personale
    jur. osebno pravo diritto personale
    inform. osebni računalnik personal computer
    osebno pojmovanje soggettività
    osebno vodilo massima
  • ovójen (-jna -o) adj. d'imballo:
    ovojni papir carta d'imballo
    ovojni list (ovitek) sopraccoperta