letéti (-ím) imperf.
1. volare:
divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
leteti čez trasvolare
2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti
3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro
4. (hitro minevati) volare:
čas leti il tempo vola
5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato
6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
vse že leti na kup tutto va in rovina
pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari
Zadetki iskanja
- logarítemski (-a -o) adj. mat. logaritmico, del logaritmo:
logaritemska enačba, funkcija equazione, funzione logaritmica
logaritemska skala scala logaritmica
logaritemska tabela tavola logaritmica
logaritemski papir carta logaritmica
logaritemsko računalo regolo logaritmico, regolo calcolatore - marmoríran (-a -o) adj. marmorizzato, marezzato:
marmorirani papir carta marezzata
marmorirano meso carne marezzata - mása (-e) f
1. (surovina za izdelke) massa:
gnetljiva, kompaktna masa massa malleabile, omogenea
kovinska, papirna, steklena masa massa di metallo, di carta, di vetro
umetne, plastične, sintetične mase materiali sintetici
2. (gmota) massa:
temna masa mestnih hiš la massa scura delle case cittadine
3. pejor. massa, moltitudine:
demonstrirajoča masa la massa dei dimostranti
4. publ. (množica) massa:
psihologija mase la psicologia della massa
dvigniti se nad maso elevarsi sopra la massa, sopra il livello della massa
5. (količina, množina) massa; ekst. pren. volume:
masa (obseg)
naložb il volume degli investimenti
6. fiz., kem. massa:
atomska, molekulska masa massa atomica, molecolare
mirovna masa massa di quiete, di riposo
7. gastr. massa
8. elektr. massa:
priključek na maso contatto a massa
zvezati z maso mettere a massa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. dedna masa (genotip) genotipo
gozd. lesna, sečna masa massa legnosa, da abbattere
jur. likvidacijska (stečajna)
masa massa fallimentare
zapuščinska masa massa ereditaria
meteor. zračna masa massa d'aria - merílo (-a) n
1. (priprava) metro, misura:
teh. globinsko merilo calibro di profondità
leseno merilo metro di legno
zložljivo merilo metro pieghevole
2. pren. criterio, principio; misura; stregua:
ocenjevati po objektivnih merilih valutare secondo criteri obiettivi
pren. presojati z dvojnim merilom usare metri diversi
3. (razmerje med merami na zemljevidu) scala:
zemljevid v merilu 1:300.000 carta su scala 1:300.000
4. publ. (izraža prostorsko omejenost) scala:
ustanova, ki uživa ugled v svetovnem merilu un istituto che gode di prestigio (su scala) internazionale - milimétrski (-a -o) adj. millimetrico; millimetrato:
milimetrski papir carta millimetrata - mréža (-e) f
1. rib., lov. rete:
delati, plesti mrežo tessere la rete
krpati, sušiti mreže aggiustare, asciugare le reti
nastaviti, vreči mreže gettare le reti
rib. ribiška mreža rete da pesca
rib. stoječa mreža rete da posta, alla deriva
rib. viseča mreža rete verticale
rib. vlačilna mreža rete a strascico
mreža na vago trabocco
mreža proti delfinom delfiniera
mreža za jegulje rezzaglio
mreža za lipane mugginiera
mreža za sardine menaide
mreža vlačnica sciabica
lov. mreža za ptice struscio, tramaglio
mreža za drozge tordiera
2. (priprava za čiščenje, za varovanje oken ipd. ) rete; grata:
presejati pesek skozi mrežo setacciare la sabbia con la rete
okenska mreža rete metallica, grata
lasna mreža, mreža za lase rete per capelli, retina
ležalna mreža amaca
žična (posteljna)
mreža rete metallica, branda
torba iz mreže, mreža rete per la spesa
mreža zoper komarje zanzariera
3. (kar je podobno mreži) reticolo:
mreža gubic ob očeh reticolo di rughe attorno agli occhi
4. (omrežje) rete:
cestna, železniška mreža rete stradale, ferroviaria
5. tekst., mat. rete
6. (objekti za kako dejavnost, razporejeni na določenem področju) rete:
gostinska mreža rete alberghiera, rete degli esercizi alberghieri
trgovska mreža rete commerciale
mreža osnovnih šol rete delle scuole elementari
obveščevalna, vohunska, tihotapska mreža rete di informatori, di spionaggio, di contrabbando
dobiti, ujeti v svoje mreže prendere nella rete
razpeti, razpresti mreže tendere le reti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. igra na mreži gioco a rete
šport. rešiti mrežo salvare la rete
šport. zatresti mrežo violare la rete, segnare una rete
ujeti se v mrežo essere preso nella rete, cadere, incappare nella rete
pren. biti za mrežo essere in gattabuia, guardare il sole a scacchi
rib. globinska mreža rete di profondità
bot. koreninska mreža radici
mat. koordinatna mreža reticolo di coordinate
mat. logaritemska mreža reticolo logaritmico
voj. maskirna mreža rete mimetica
čeb. matična mreža escludi-regina
milimetrska mreža carta millimetrata
fiz. ploskovna, prostorska mreža rete superficiale, spaziale
geogr. stopinjska mreža reticolo geografico
elektr. svinčena mreža piastra di piombo (dell'accumulatore)
fiz. uklonska mreža reticolo di diffrazione
voj. zaporna mreža rete di ostruzione
obrt. mreža za prešivno vezenje rezza - mréžast (-a -o) adj. reticolare, retiforme; a rete:
mrežasta nogavica calza a rete
mrežasta vrata cancello
grad. mrežasta konstrukcija graticolato
tekst. mrežasta vezava armatura a griglia
arhit. mrežasti obok volta a costoloni
mrežasti papir carta millimetrata
teh. mrežasti nosilec traliccio
zool. mrežasto oko occhio composto - mŕtev (-tva -o)
A) adj.
1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte
2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco
3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa
4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto
5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate
6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta
8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto
9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto
B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti - nátronski (-a -o) adj. kem.
natronski papir carta di nitrocellulosa - návtičen (-čna -o) adj. nautico:
navtična milja miglio nautico
navtična karta carta nautica - ném (-a -o) adj.
1. muto (tudi ekst.); tacito:
človek je gluh in nem l'uomo è sordomuto
nemi film film muto
2. pren. silenzioso:
nem smeh una risata silenziosa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nema abeceda alfabeto muto
nema črka lettera muta
geogr. nema karta carta muta
muz. nema klaviatura tastiera muta
biti nema priča čemu essere testimone di
zool. nemi labod cigno reale (Cygnus olor)
num. nemi novec moneta muta
lov. nemi pes cane muto
nemi znak segno muto
nema igra pantomima, controscena - nesatiníran (-a -o) adj.
nesatinirani papir carta non satinata - nóten (-tna -o) adj. di, della nota; di, delle note:
notni sistem sistema di note
muz. notna pisava scrittura delle note
muz. notna glavica testa della nota
notna vrednost valore della nota
notni papir carta da musica
notno črtovje rigatura musicale, pentagramma
(mašna) notna knjiga cantorino - obláčiti (-im) | obléči (-em)
A) imperf., perf.
1. vestire, vestirsi, indossare, portare; infilare:
obleči plašč infilare il cappotto
obleči sodniško, odvetniško togo (postati sodnik, odvetnik) vestirsi della toga
2. (obložiti) rivestire:
oblačiti stene s tapetami rivestire le pareti di carta da parati
B) obláčiti se (-im se) | obleči se (-em se) imperf., perf. refl. vestirsi, vestire:
oblačiti se po modi vestire alla moda
obleči se v modro, v sivo vestire di blu, di grigio
oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu vestirsi dal miglior sarto della città
oblačiti se neokusno infagottarsi
okusno se oblačiti saper vestire - oblágati (-am) | obložíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. rivestire, coprire:
oblagati stene s tapetami rivestire le pareti di carta da parati
grad. oblagati s ploščicami piastrellare
2. oberare di, accollare
B) oblágati se (-am se) | obložíti se (-ím se) imperf., perf. refl. coprirsi; agr.
obložiti se z vinskim kamnom ingrommarsi - óljnat (-a -o) adj.
1. di olio, a olio; oleoso; oleato:
oljnata barva colore, vernice a olio
oljnata slika pittura a olio
oljnata površina superfice oleosa
oljnati papir carta oleata
oljnato morje mare calmo, liscio come l'olio
2. pren. mellifluo, melato, sdolcinato - orientírati (-am)
A) perf., imperf.
1. orientare, orizzontare
2. avviare, indirizzare
B) orientírati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. orientarsi, orizzontarsi:
orientirati se s kompasom in zemljevidom orientarsi con la bussola e la carta geografica
orientirati se po zvezdah orientarsi secondo le stelle
2. (zgledovati se) orientarsi, regolarsi
3. indirizzarsi (verso), puntare (su):
orientirati se na izvoz puntare sull'esportazione - osében (-bna -o) adj.
1. personale, individuale:
osebni podatki dati personali, generalità
osebni opis connotati
osebni dohodek reddito individuale
osebna izkaznica carta d'identità
osebna korist tornaconto
jur. osebni stan stato civile
2. (usmerjen k posamezniku) personale; soggettivo:
osebna žalitev offesa personale, individuale
osebni motivi motivi personali
osebne pravice diritti dell'individuo
podrejati osebne koristi javnim subordinare il bene personale a quello generale
osebna pozornost interessamento
3. (namenjen uporabi za posameznike) personale, per persona:
osebna prtljaga bagagli, effetti personali
osebna higiena igiene personale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
osebni avtomobil berlina, limousine
osebno dvigalo ascensore
lingv. osebna glagolska oblika forma finita
jur. osebna lastnina proprietà personale
šport. osebna napaka fallo personale
osebna odgovornost responsabilità individuale
osebna pokojnina pensione individuale
osebna svoboda libertà individuale
osebni dohodek reddito individuale
šport. osebni rekord record personale
lingv. osebni zaimek pronome personale
osebno delo lavoro indipendente
osebno jamstvo garanzia personale
osebno perilo biancheria personale
jur. osebno pravo diritto personale
inform. osebni računalnik personal computer
osebno pojmovanje soggettività
osebno vodilo massima - ovójen (-jna -o) adj. d'imballo:
ovojni papir carta d'imballo
ovojni list (ovitek) sopraccoperta