Franja

Zadetki iskanja

  • nemárno adv. in modo indolente, svogliato:
    nemarno narejen fatto con le calcagna
    nemarno oblečen človek brindellone
    nemarno šivati agucchiare
  • nezanesljív (-a -o) adj. non affidabile, poco affidabile; ekst. incerto; infido, malfido, inattendibile:
    nezanesljiv človek persona malfida, inaffidabile
  • nezaupljív (-a -o) adj. diffidente, sospettoso, dubbioso, incredulo, scettico:
    človek, nezaupljiv do vseh uomo dubbioso di tutti
  • neznánka (-e) f

    1. sconosciuta

    2. mat. incognita (tudi ekst.):
    enačba z dvema neznankama equazione a due incognite
    ta človek je prava neznanka costui è un'incognita
  • neznôsen (-sna -o) adj.

    1. insopportabile, intollerabile, insostenibile, insoffribile, micidiale, pestilenziale:
    neznosna bolečina dolore insostenibile
    neznosen človek persona insopportabile

    2. pren. pessimo, disadatto
  • norčàv (-áva -o) adj.

    1. scherzoso, mattacchione, burlone, burlesco:
    norčav človek pazzerellone

    2. star. stupido, sciocco
  • nosílec (-lca) m

    1. portatore; ekst. facchino; šport.
    nosilec vode portaacqua, portaborracce

    2. publ. fautore, promotore; combattente:
    nosilci sodobnega knjižnega jezika so zlasti izobraženci i promotori della moderna lingua letteraria sono anzitutto gli intellettuali

    3. (kar opredeljuje) portatore:
    glas je nosilec pomenskega razlikovanja il suono è portatore della distinzione semantica

    4. (povzročitelj)
    ta človek je nosilec nesreče il tipo porta sfortuna, è uno iellatore
    ti oblaki so nosilci snega queste nuvole portano neve

    5. (kdor je odgovoren za kako dejavnost)
    nosilec javne funkcije funzionario; ekst. dignitario
    nosilec glavne vloge protagonista
    nosilec liste capolista
    jur. nosilec patenta licenziantario

    6. (kdor ima kaj priznano, dano) titolare; detentore:
    nosilec stanovanjske pravice titolare del diritto all'alloggio, inquilino
    nosilec socialnega zavarovanja titolare dell'assicurazione sociale, assicurato
    nosilec oblasti detentore del potere

    7. portatore:
    tudi ptiči so nosilci raznih bolezni anche gli uccelli sono portatori di varie malattie
    med. nosilec bacilov portatore di batteri

    8. (gradbeni element, ki prenaša obtežitev na podpore) portante, sostegno, pilastro, supporto

    9. voj.
    nosilec raket nave portamissili; aereo portamissili
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fot. nosilec emulzije supporto dell'emulsione
    gled. nosilec kulis supporto delle quinte
    inform. nosilec podatkov supporto dei dati
    šport. nosilec rumenega pasu detentore della cintura gialla
    grad. ločni nosilec sostegno, pilastro dell'arcata
    mostni nosilec sostegno del ponte
    palični nosilec sostegno a traliccio
    gled. nosilec druge glavne vloge comprimario
    nosilec papeškega stola sediario
    jur. nosilec površinske pravice superficiario
    nosilec steklenic portabottiglie
    jur. nosilec izključne pravice esclusivista
    voj. nosilka helikopterjev portaelicotteri
  • občutljív (-a -o) adj.

    1. sensibile:
    občutljiv za mraz sensibile al freddo, freddoloso
    občutljiv za toploto termosensibile
    likovno občutljiv človek individuo con sensibilità artistica
    med. občutljiv za bolečino dolorifico
    med. občutljiv za spremembo vremena meteoropatico

    2. sensibile, suscettibile, impressionabile

    3. občutljiv za sensibile a:
    vitamini so občutljivi za kemične vplive le vitamine sono sensibili agli influssi chimici

    4. delicato:
    raniti koga, kjer je najbolj občutljiv ferire, colpire uno nel suo punto debole
    občutljiva tema tema delicato, scottante
  • obráčati (-am) | obrníti (-em)

    A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
    obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
    obračati seno voltare il fieno
    obrniti suknjič rivoltare una giacca
    obračati zemljo rivoltare la terra
    obračati liste v knjigi voltare le pagine
    obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
    obračati besede travisare le parole
    obračati želodec stomacare
    znati obračati denar saperci fare coi soldi
    pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
    obračati oči girare gli occhi
    obračati pero scrivere
    obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
    obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
    obračati plašč po vetru voltare gabbana
    ekon. obračati denar far circolare il denaro
    dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
    kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
    vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
    kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
    pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
    pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
    obrniti orožje proti komu cambiar fronte
    obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
    svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
    obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
    PREGOVORI:
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

    B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. cambiare, mutare:
    vreme se obrača il tempo sta cambiando

    2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

    3. pren. muoversi:
    obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
    želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
    pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
    pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
    leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
    pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
    kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
    obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
    obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
    obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
    pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata
  • obràz (-áza) m

    1. faccia, viso, volto:
    suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
    bled obraz volto pallido
    grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

    2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
    kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
    boječ, plah obraz volto timido
    hud, jezen obraz volto adirato
    nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

    3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
    pokazati na obrazu far sembiante di
    Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
    obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
    obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
    obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
    delati obraze fare smorfie
    delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
    pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
    lagati v obraz mentire spudoratamente
    metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
    pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
    ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
    v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
    kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
    zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
    soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
    človek z dvema obrazoma persona ambigua
    med. hipokratični obraz facies ippocratica
  • obróbje (-a) n periferia, zona marginale; margine; lembo:
    obrobje mesta periferia della città
    človek z družbenega obrobja individuo emarginato, ai margini della società
  • obsójan (-a -o) adj. accusato:
    krivično obsojan človek un uomo accusato ingiustamente
  • odvèč

    A) adv. (v predikat. rabi)

    1. di più, in più; di troppo:
    deset ploščic je odveč dieci mattonelle sono in più, sovrappiù

    2. (izraža nepotrebnost, zoprnost) di troppo, troppo:
    skrb za zdravje ni odveč non è di troppo aver cura della salute
    če vam ni odveč, me odpeljite domov se non chiedo troppo, la prego di portarmi a casa

    B) odvèč adj. inv. di troppo, superfluo, extra:
    odveč človek uomo di troppo
  • odzívati se (-am se) | odzváti se (-zôvem se) imperf., perf. refl.

    1. rispondere (alla chiamata); accettare (l'invito)

    2. rispondere, reagire:
    v različnih okoliščinah se človek različno odziva in circostanze diverse l'uomo reagisce diversamente
  • omejèn (-êna -o) adj.

    1. limitato:
    časovno omejen limitato nel tempo, soggetto a limiti temporali

    2. piccolo, modesto

    3. pren. corto di mente, limitato, zotico, angusto; ristretto, schematico:
    človek omejenih pogledov uomo di vedute ristrette
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. družba z omejeno odgovornostjo società a responsabilità limitata
    mat. omejena množica insieme limitato
    med. omejena sposobnost menomazione, handicap
    šol. omejeni vpis numero chiuso, numerus clausus
    mat. omejeno zaporedje successione limitata
  • ópica (-e) f

    1. zool. scimmia:
    plezati kakor opica arrampicarsi come una scimmia
    cirkuška opica scimmia da circo
    človek opica pitecantropo (Pitecanthropus)
    človeku podobne opice scimmie antropomorfe
    zool. ozkonose opice catarrine (sing. -a) (Catarrhina)
    širokonose opice platirrine (sing. -a) (Platyrrhina)
    navadna nočna opica nictipiteco (Aotes)

    2. pejor. scimmia

    3. (ženska z izumetničeno zunanjostjo) oca
  • pámeten (-tna -o)

    A) adj.

    1. giudizioso, di giudizio, assennato, sensato, ragionevole, saggio:
    pameten človek uomo di giudizio, di senno
    pametne besede parole sensate
    pametna politika politica saggia
    biti strašno pameten avere un gran cervello

    2. intelligente, perspicace

    3. calmo, posato

    4. ragionevole, adatto, adeguato, opportuno, conveniente:
    prodati za pametno ceno vendere a un prezzo ragionevole

    B) pámetni (-a -o) m, f, n
    povedati nekaj pametnih dire parole assennate
    PREGOVORI:
    pametnejši odneha il più saggio cede
    po nesreči zna biti vsak pameten del senno di poi son piene le fosse
  • pijàn (-ána -o) adj.

    1. ubriaco, ebbro, avvinazzato; pog. cionco, imballato, sbronzo:
    pijan kot čep, kot klada, kot krava ubriaco fradicio

    2. pren. ebbro;
    pijan od ljubezni, od veselja ebbro d'amore, di gioia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fino all'incoscienza
    belega kruha biti pijan essere insolente (per l'abbondanza)
    motati se okrog mize kakor pijana muha muoversi barcollando come ubriaco
    pijana veselica gozzoviglia, bagordo
    PREGOVORI:
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
  • počásen (-sna -o) adj. lento, tardo; pigro, torpido, lungo, sonnacchioso, neghittoso, pesante::
    počasna vožnja corsa lenta
    počasen človek un uomo tardo, lento
    počasna smrt morte lenta
    biti počasnih nog camminare lentamente
    biti počasne glave, pameti essere lento, tardo, duro di comprendonio
    počasno delo lavoro che esige molto tempo
    avt. pas za počasni promet corsia di scorrimento lento
    farm. zdravilo s počasnim delovanjem farmaco ad azione lenta
    pren. počasen hrust pachiderma
    počasni ples lento
    film., šport. počasni posnetek moviola
    tv počasni tek rallentamento
    iron. počasno birokratsko kolesje lentocrazia
  • podóba (-e) f

    1. immagine, effigie; raffigurazione, figura, ritratto; quadro:
    zaobljubljena podoba immagine votiva
    nabožne podobe immagini sacre
    oljnata podoba quadro a olio
    lastna podoba autoritratto
    podoba v romanih personaggio del romanzo

    2. pren. immagine, sembianza, fisionomia, aspetto, faccia:
    zunanja podoba predmetov immagine esteriore, fisionomia degli oggetti

    3. pren. (predstava) immagine, simulacro, specie, idea, fantasma:
    pesniška podoba fantasma poetico
    domišljijska podoba immagine fantastica
    ustvariti si podobo o čem farsi, crearsi un'immagine, un'idea di qcs.
    nadel si je podobo mirne neprizadetosti assunse un'aria di calma indifferenza
    pokazati svojo pravo podobo mostrarsi quali realmente si è
    dobivati otipljivo podobo realizzarsi, (cominciare a) prendere corpo, prendere consistenza, concretarsi
    biti živa podoba koga, česa essere qcn. sputato, essere il ritratto di qcn.; essere l'immagine vivente, un'immagine (vivente) di qcs.
    hudič v človeški podobi diavolo in sembianza umana; il diavolo in persona
    rel. človek je ustvarjen po božji podobi l'uomo fu creato a immagine di Dio
    rel. obhajati pod obema podobama comunicare sotto le due specie