Franja

Zadetki iskanja

  • poudárek (-rka) m

    1. lingv. accento; intonazione:
    poudarek v stavku l'intonazione della frase

    2. pren. accento, rilievo; enfasi:
    s poudarkom na con enfasi su
    dajati kaki stvari velik poudarek dare a una cosa un grande rilievo
  • povédati (povém) perf. dire, raccontare; esprimere; esporre; pronunciare:
    povedati ime, novico dire il nome, dire una notizia
    povedati svoje mnenje esporre, esprimere il proprio parere
    povedati na pamet dire a memoria
    povedati nekaj priložnostnih besed pronunziare qualche parola di circostanza
    česa ne poveš ma no
    pren. to ime mi ne pove nič il nome non mi dice niente, non conosco la persona che porta questo nome
    pren. nos mi je povedal sentivo
    kaj boš dobrega povedal? cosa racconti di bello?
    povedati komu nekaj gorkih strapazzare qcn.
    povedati v obraz dire in faccia
    povedati komu kaj nazaj ribattere a uno, controbattere qcn.
    povedati komu svoje dire a uno ciò che si merita
    bilo je, kako bi povedal, malo nerodno la cosa era, come dire, piuttosto imbarazzante
    PREGOVORI:
    greh se pove, grešnika pa ne si dice il peccato, ma non il peccatore
    povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • poveljeváti (-újem) imperf. voj.

    1. comandare; capitanare; guidare; pren. avere il bastone di comando:
    poveljevati bataljonu, četi comandare un battaglione, una compagnia

    2. (izrekati povelja) comandare, ordinare:
    poveljevati zbor comandare l'adunata
  • povést (-i) f

    1. lit. racconto:
    zgodovinska povest racconto storico
    okvirna povest racconto a cornice

    2. storia:
    to je pa dolga povest (questa) è una storia lunga, ci sarebbe molto da raccontare
    pren. stara povest una vecchia storia, la solita solfa
  • povléči (-vléčem)

    A) perf.

    1. tirare:
    povleči za zvonec tirare il campanello
    povleči koga za lase tirare i capelli a qcn.
    povleči mreže tirare le reti
    povleči naprej, nazaj, ven tirare avanti, indietro, fuori
    povleči k sebi, na svojo stran tirare a se, dalla propria parte
    povleči nase (obleči) vestire, indossare, infilare, mettere

    2. (zajeti in spraviti vase)
    povleči dim tirare una boccata
    povleči požirek fare un sorso

    4. pren. attirare, attrarre, trascinare:
    povleči na kriva pota trascinare sulla cattiva strada

    5. pog. (odložiti) rimandare

    6. nareč. (pobranati) erpicare

    7. redko (zapihati) soffiare, tirare; pog. pren.
    povleči dreto russare, ronfare
    povleči koga za nos ingannare, fregare qcn.
    povleči koga za ušesa tirare le orecchie a qcn.

    B) povléči se (-vléčem se) perf. refl. pog. ritirarsi
  • pozdráviti1 (-im) | pozdrávljati (-am) perf., imperf.

    1. salutare; presentare gli omaggi; riverire; festeggiare:
    prijazno, vljudno pozdraviti salutare cordialmente, gentilmente
    govornika so pozdravili z močnim žvižganjem l'oratore fu salutato da una salva di fischi

    2. (izraziti soglasje) salutare:
    pozdraviti prekinitev ognja salutare la cessazione delle ostilità

    3. pren. (prikazati se) comparire; sentirsi:
    na ulicah so jih pozdravljale zastave per le vie si vedevano bandiere
    iz daljave jih je pozdravljal zvon di lontano si sentiva il suono delle campane
  • pozícija (-e) f

    1. posizione, collocazione; ubicazione, posto; pren. condizione, situazione:
    vrisati pozicijo hiše tracciare l'ubicazione della casa
    pozicija ženske v sodobni družbi la posizione, la condizione della donna nel mondo contemporaneo
    podjetje ima na domačem trgu monopolno pozicijo l'impresa ha una posizione di monopolio sul mercato nazionale

    2. pren. (načelo, stališče) punto di vista, posizione;
    nastopati s pozicij sile agire da posizioni di forza
    navt., aer. določiti pozicijo ladje, letala fare il punto, rilevare la posizione della nave, dell'aereo
    šah. mat, pat pozicija situazione di scacco matto, di stallo
  • poznávanje (-a) n conoscenza; padronanza; cognizione;
    dobro poznavanje gradiva buona conoscenza della materia
    poznavanje tujega jezika padronanza di una lingua straniera
  • požár (-a) m incendio (tudi pren.), fuoco; ekst. conflagrazione; rogo:
    gasiti, omejiti požar spegnere, circoscrivere dell'incendio
    nevarnost požara pericolo di incendio
    zanetiti vojni požar provocare una conflagrazione
    požar ljubezni, strasti incendio d'amore, di passione
  • poželéti (si) (-ím (si)) perf. (refl.)
    poželeti si žensko desiderare, concupire una donna
    vsega ima, kar si poželi ha tutto quello che desidera
  • pràg (prága) m

    1. soglia:
    kamnit, lesen prag soglia lapidea, lignea
    hišni, vežni prag soglia di casa, del corridoio
    prestopiti prag oltrepassare la soglia
    spotakniti se ob prag inciampare nella soglia
    biti na pragu starosti essere alla soglia della vecchiaia
    to se je zgodilo na pragu jeseni è successo quando l'autunno era alle porte
    prestopiti prag hiše varcare la soglia di una casa
    pren. pomesti pred svojim pragom badare ai fatti propri

    2. žel. traversa:
    betonski, hrastovi pragovi traverse di calcestruzzo, di quercia

    3. ekst. soglia, limite (superiore, inferiore):
    fiziol. prag bolečine soglia del dolore
    slušni prag soglia di udibilità
    fiziol. dražljajski prag soglia dello stimolo
    geogr. ledeniški prag soglia glaciale
  • práksa (-e) f

    1. pratica; prassi:
    zamisel brez vrednosti za prakso un'idea di nessun valore in sede pratica, dal lato pratico
    načela in praksa principi e prassi

    2. (opravljanje poklica) pratica; professione, esperienza:
    arhitekt z večletno prakso un architetto con pratica, con esperienza pluriennale
    opravljati odvetniško, zdravniško prakso esercitare l'avvocatura, la professione del medico

    3. tirocinio, apprendistato, stage:
    poslati diplomirance na prakso v tujino mandare i neolaureati a fare uno stage all'estero

    4. ekst. dimestichezza; routine, praticaccia:
    imeti nekaj prakse avere una certa praticaccia in qcs.
    vsakdanja praksa routine quotidiana
  • prásniti (-em)

    A) perf.

    1. graffiare

    2. grattare, raschiare

    3. crepitare

    4.
    prasniti v smeh, v krohot scoppiare in una risata, scoppiare a ridere

    5. pren. (švigniti) guizzare:
    pog. prasniti jo andarsene

    B) prásniti se (-em se) perf. refl. scontrarsi
  • pràv

    A) adv.

    1. bene, correttamente:
    tako bo vse prav così va bene
    meni je prav per me va bene

    2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
    kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
    prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
    prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

    3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
    dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

    4. (v medmetni rabi) bene, be':
    prav, pa pojdem be', andiamo
    prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
    si končal? Prav hai finito? Bene

    5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
    prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
    prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
    ne razumeti prav nič non capire un'acca

    6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
    prav nobeden nessunissimo
    prav počasi lemme lemme pog.
    prav rad volentieri
    prav tako altresì, idem lat.
    prav tam ibidem
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
    lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
    nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
    prav ti je! ti sta bene!
    ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
    ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
    pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
    če se prav spominjam ... se ben ricordo...
    prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
    pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
    vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

    B) pràv m inv. ragione:
    biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
    dati prav komu dare ragione a qcn.
    imeti prav aver ragione; essere nel giusto
    prav ima, da ha ragione di, fa bene a
    nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
    obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto
  • právcat (-a -o) adj. vero; puro, schietto:
    kipec iz pravega pravcatega zlata una statuina di oro puro
  • právi (-a -o)

    A) adj.

    1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
    izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
    razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
    povleči pravo potezo fare la mossa buona
    zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

    2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
    on je pravi Tržačan un triestino patocco

    3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
    življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
    njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

    4. pog. (izraža omalovaževanje)
    prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
    prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
    prava, narobe stran il diritto e il rovescio
    bot. prava glavica capsula
    bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
    zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
    anat. prava rebra coste vere
    prava vrednost valore intrinseco
    zool. pravi maki maki (Lemur)
    med. pravi sklep diartrosi
    zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
    zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
    zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
    mat. prava premica retta
    tekst. prava svila seta pura
    zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
    zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
    mat. pravi kot angolo retto
    mat. pravi ulomek frazione propria
    imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
    lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
    obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
    ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
    biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
    imeti pravo mero usare moderazione
    spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
    ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
    iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
    znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

    B) právi (-a -o) m, f, n
    srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
    če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
    pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
    ravnati po pravi operare secondo giustizia
  • pravíčen (-čna -o)

    A) adj. giusto, equo, legittimo; debito, buono:
    pravičen človek uomo giusto
    pravična najemnina equo canone
    pravična kazen giusta punizione
    boriti se za pravično stvar battersi per una buona causa
    PREGOVORI:
    en krivičen vinar deset pravičnih sne roba rubata non fa profitto

    B) pravíčni (-ega) m il giusto:
    spati spanje pravičnega dormire il sonno del giusto
  • pravílno adv. giustamente, giusto; correttamente; regolarmente; rettamente:
    odgovoriti pravilno rispondere in modo giusto, dare una risposta giusta
  • prázen (-zna -o)

    A) adj.

    1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
    prazen kozarec bicchiere vuoto
    prazen list foglio bianco
    praznih rok a mani vuote
    prazno mesto posto vacante

    2. vuoto; nudo; scarico:
    prazna dvorana sala vuota
    prazna stena parete nuda
    prazna puška fucile scarico

    3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
    prazna slava gloria fatua, effimera
    prazno govorjenje discorsi vani, vacui

    4. vuoto, inespressivo, scialbo

    5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
    sadje praznega okusa frutta senza sapore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
    varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
    žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
    trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
    prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
    prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
    imeti prazno glavo avere una testa vuota
    prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
    ostati praznih rok rimanere a mani vuote
    fiz. prazen prostor vuoto
    avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
    mat. prazna množica insieme vuoto
    prazna glasovnica scheda bianca
    prazna grožnja bravata
    prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
    pren. prazni upi specchietto per le allodole
    prazno govoričenje sproloquio
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

    B) prázni (-a -o) m, f, n
    tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
    ta pa je prazna questa è però grossa
    prazne govoriti sballarle, spararle grosse
    gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
    govoriti v prazno parlare ai muri
    izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
    ustreliti v prazno fare cilecca
  • práznik1 (-a) m festa, solennità; (svečan praznik) festività; giorno, giornata di festa:
    božični praznik festività di Natale
    državni praznik festa nazionale
    družinski praznik festa di famiglia
    rel. zapovedani praznik festa di precetto
    vesele praznike! buone feste!
    obhajati praznik celebrare una festa