Franja

Zadetki iskanja

  • osvojèn (-êna -o) adj.

    1. conquistato, espugnato, vinto:
    osvojena trdnjava la fortezza espugnata
    šport. osvojene medalje le medaglie conquistate, vinte

    2. (naučen, pridobljen) appreso, acquisito:
    osvojene veščine le abilità, le conoscenze acquisite
  • otírati (-am) | otréti (otrèm) imperf., perf.

    1. asciugare; knjiž. tergere:
    otreti potno čelo asciugare la fronte madida

    2. strofinare, sfregare:
    otreti si zaspane oči sfregarsi gli occhi assonnati
    otirati komu solze asciugare le lacrime a qcn. (tudi pren.)
  • otròk (-ôka) m

    1. bambino, bambina:
    pestovati, previjati otroka cullare il bambino, cambiare le fasce, il pannolino al bambino
    posvojiti otroka adottare un bambino
    lažniv, razvajen otrok un bambino bugiardo, viziato
    duševno nerazvit otrok bambino ritardato mentale
    delavski, kmečki, mestni otrok bambino di famiglia operaia, contadina, cittadina
    predšolski, šoloobvezni otroci bambini in età prescolare, scolare

    2. figlio: otroci figliolanza, prole; pren. nidiata; knjiž., šalj. progenie;
    dobiti, roditi otroka avere, partorire un figlio
    nezaželen otrok figlio indesiderato
    nezakonski otrok figlio illeggittimo, figlio naturale
    edini otrok figlio unico
    otroci iz prvega zakona figli di primo letto
    nedonošen otrok figlio nato prematuro, (nato) prematuro, neonato prematuro, bambino nato prematuro
    inkubator za nedonošene otroke incubatrice (per nati prematuri)
    izgubiti otroka abortire
    odpraviti otroka abortire

    3. pren. figlio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    otrok je moker il bambino è bagnato, ha fatto la pipì
    saj nisi otrok non sei mica un bambino
    ne bodi tak otrok non fare lo stupido
    dati, darovati življenje otroku partorire, dare alla luce un figlio
    čakati otroka (biti noseča) aspettare un bambino
    pog. delati otroke fare figli
    imeti otroka pri prsih allattare il bambino
    odstaviti otroka svezzare il bambino
    pričakovati otroka aspettare un bambino
    biti velik otrok essere un ingenuo
    pren. biti otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
    ubogi otrok! povera creatura!
    večni otrok eterno fanciullo
    čudežni otrok fanciullo, prodigio
    bibl. pomor nedolžnih otrok strage degli innocenti
    otrok navade consuetudinario
    PREGOVORI:
    veliko babic — kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina
    majhni otroci — majhne skrbi, veliki otroci — velike skrbi figli piccoli piccoli fastidi, figli grandi grandi fastidi
    kakršni starši, takšni otroci quale il padre, tale il figlio, il frutto non cade lontano dall'albero
  • ôvca (-e) f

    1. zool. pecora (Ovis aries); ovce ovini (sing. -o) (Ovinae):
    ovca bleja, beketa la pecora bela
    čreda, trop ovac gregge, branco di pecore
    pasti, striči ovce pascolare, tosare le pecore
    krotek kot ovca docile come un agnello
    zool. divja ovca muflone (Ovis musimon)
    garjava ovca pecora rognosa
    karakul ovca karakul
    merino ovca pecora merino
    vet. metljava ovca pecora infetta da distomatosi

    2. pren. pecora; pavido:
    vse življenje je bil ubogljiva ovca ha fatto sempre la pecora (docile)
    razbežati se kot ovce scappare come le pecore
    biti kakor ovce brez pastirja essere come le pecore prive del pastore
    pren. črna, garjava ovca pecora nera
    pejor. ovce pecorame
  • ovíjati (-am) | ovíti (ovíjem)

    A) imperf., perf.

    1. avvolgere; avviticchiare; attortigliare:
    ovijati s slamo (steklenice) impagliare

    2. avvinghiare; cingere:
    oviti roke okrog vratu cingere il collo con le braccia

    3. foderare, incartare

    4.
    ovija me obup, velika skrb sono disperato, preoccupato

    5. avvolgere, torcere:
    ovijati perilo torcere, strizzare la biancheria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ovijati koga okoli mezinca avere un completo dominio su
    pren. ovijati steklenico sbevazzare
    ovijati lase v kito intrecciare i capelli, fare la treccia
    oviti z žalnim trakom abbrunare

    B) ovíjati se (-am se) | ovíti se (ovíjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi (in); avviticchiarsi, arrampicarsi:
    bršljan se ovija okrog drevesa l'edera si avviticchia all'albero
  • ovíra (-e) f

    1. ostacolo; ingombro, impedimento; remora, contrarietà:
    žična ovira reticolato
    voj. žične ovire cavalli di Frisia

    2. ekst. ostacolo, impiccio; šalj. busillis; pren. pastoia, scoglio:
    biti ovira essere di ostacolo (a)
    delati, premagati, premostiti ovire creare, superare gli ostacoli
    naleteti, zadeti ob ovire incontrare ostacoli
    objektivne, subjektivne ovire ostacoli di carattere oggettivo, soggettivo
    šport. tek z ovirami, čez ovire corsa a ostacoli
    birokratske ovire le pastoie burocratiche
    postavljati ovire frapporre ostacoli
    ovire (za zavarovanje posesti: stekla, bodeča žica) offendicula m pl.
  • ozádje (-a) n

    1. fondo; retro, parte posteriore:
    pren. stopiti v ozadje passare in seconda linea

    2. sfondo

    3. pren. retroscena;
    delovati iz ozadja agire da dietro le quinte, di nascosto
    stati, držati se v ozadju tenersi nell'ombra, non metterssi in vista
    anat. očesno ozadje fondo oculare
  • ózek (ózka -o) adj.

    1. stretto, angusto:
    ozka cesta una strada stretta
    ozek prehod passaggio stretto
    ozka čez pas stretta di vita, con vitino da vespa

    2. pren. angusto; gretto, meschino; bottegaio:
    ozka provincialna miselnost mentalità meschina, provinciale, bottegaia

    3. stretto, ristretto, limitato:
    ozke hlače calzoni stretti
    obleka mi je ozka il vestito mi va stretto
    stvar, ki jo pozna le ozek krog strokovnjakov materia conosciuta solo da un gruppo ristretto di specialisti
    med pojavoma je ozka zveza tra i due fenomeni c'è un nesso stretto
    anat. ozka medenica bacino stretto
    vet. ozka trakulja tenia (Tenia solium)
    ozki film pellicola a passo ridotto
    lingv. ozki samoglasnik vocale stretta, chiusa
    žel. ozki tir linea a scartamento ridotto
    pren. ozko grlo strettoia; difficoltà, vicolo cieco, impasse, strozzatura
    anat. ozko črevo intestino digiuno
    obramba ozkih cehovskih interesov diffesa di interessi settoriali
    geogr. ozek gorski prelaz forcella
    pren. ozek hodnik budello
    ozka luknja pertugio
    ekst. ozka proga stria
    alp. ozka razpoka (v skalah) doccione
    ozka ulica angiporto, calle, vicolo
    gastr. ozki rezanci bavette
  • ozírati se (-am se) | ozréti se (ozrèm se) imperf., perf. refl.

    1. guardare indietro, guardare attorno, guardarsi intorno, guardare a, verso:
    ozreti se na levo in desno guardare a destra e a sinistra
    ozreti se proti hribom guardare verso i monti
    ozirati se za odhajajočim seguire con lo sguardo il partente
    ozirati se po pticah osservare gli uccelli

    2. ozirati se na tener conto di, prendere in considerazione qcn., qcs.:
    ozirati se na javno mnenje tener conto della pubblica opinione

    3.
    ozirati, ozreti se po (iskati) cercare; ekst. tentare di impossessarsi (di)
    ozirati se po taksiju cercare un taxi
    ozirajo se po naši zemlji cercano di impadronirsi della nostra terra
    pren. ne ozirati se ne na desno ne na levo non guardare in faccia a nessuno, tirare diritto
    ozirati se po dekletih mostrare interesse per le ragazze, correre dietro alle ragazze
    ozirati se po vremenu interrogarsi che tempo farà
    bila je tako lepa, da so se vsi ozirali za njo era così bella che tutti si voltavano a guardarla
  • označeváti (-újem) | oznáčiti (-im) imperf., perf.

    1. segnare, contrassgnare, marcare:
    označevati drevesa za posek marcare gli alberi da abbattere
    označiti igralne karte segnare le carte da gioco

    2. (izraziti določeno vsebino; poimenovati; biti značilen za) indicare, denotare, caratterizzare:
    besede označujejo pojme le parole indicano concetti
    to obdobje označujejo močni družbeni pretresi un periodo caratterizzato da forti sconvolgimenti sociali

    3. (navajati, navesti karakteristične lastnosti) qualificare; bollare; dire:
    nauk so označevali kot zmoten la dottrina era bollata come eretica
    označujejo ga kot človeka velike kulture lo dicono un uomo di grande cultura

    4. descrivere

    5. dimostrare, indicare:
    rezultati volitev označujejo, da večina podpira sredinsko politiko i risultati delle elezioni indicano che la maggioranza del corpo elettorale appoggia una piattaforma politica centrista
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    muz. označevati prstni red diteggiare
    označiti s kratico siglare
    označevati s paragrafi paragrafare
    lingv. označevati naglas accentare
    označiti z monogramom cifrare
  • ožémati (-am) | ožéti (ožmèm) imperf., perf.

    1. spremere, strizzare, torcere (tudi pren.):
    ožeti limono spremere un limone
    pren. ožemati si možgane spremere le meningi
    ožemati mokro obleko strizzare i panni bagnati

    2. pren. estenuare, stremare

    3. pren. (izrabljati) spremere, sfruttare, pelare, spennare
  • oživíti (-ím) | ožívljati (-am) perf., imperf. tr.

    1. risuscitare, rianimare:
    oživiti običaj risuscitare un'usanza

    2. ravvivare, risvegliare, animare:
    nenehen vrvež oživlje ulice un continuo viavai anima le strade

    3. ridare vita, vivacità (a)
  • ožvepláti (-ám) perf. agr. (zažveplati) inzolfare:
    ožveplati sode inzolfare le botti
  • pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

    1. cadere, cascare:
    listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
    pada dež piove
    pada sneg nevica
    pada toča grandina
    pada slana cade la brina
    na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

    2. (pojavljati se) cadere:
    svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
    na zemljo pada noč cala, scende la notte

    3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

    4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
    pot je začela padati il sentiero scendeva

    5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
    cene padajo i prezzi calano
    vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

    6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
    trdnjava je padla la fortezza è caduta

    7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
    med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

    8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
    padali so ukazi si sentivano ordini
    padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

    9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
    padati v apatijo diventare apatici
    padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
    padati v obup disperare, cadere in disperazione
    padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

    10. pog. (priti na) cadere, venire:
    božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
    pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
    če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
    bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
    ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
    lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
    pren. pasti z neba piovere dal cielo
    knjiž. pasti naprej procombere
    padati v kosmih fioccare
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa
  • pálica (-e) f

    1. bastone; verga; mazza; barra; bacchetta; asta; canna; stecca:
    opirati se na palico appoggiarsi al bastone
    tepsti s palico bastonare, battere, picchiare col bastone
    palice so padale po hrbtu le bastonate piovvero sul groppone
    bambusova, leskova palica bastone di bambù, di nocciolo
    dolga, grčava, kljukasta palica bastone lungo, nodoso, ricurvo
    palica s kovinsko konico bastone con puntale, bastone chiodato
    igre biljardna palica stecca da biliardo
    čarovna palica bacchetta magica
    dirigentska palica bacchetta da direttore d'orchestra
    voj. nabijalna palica bacchetta, calcatoio
    voj. maršalska palica bastone da maresciallo
    zlata palica verga d'oro
    pastirska palica bastone da pastore
    ribiška palica canna da pesca
    šport. skakalna palica asta
    šport. smučarska palica bastoncino, racchetta da sci
    sprehajalna palica bastone, canna da passeggio
    rel. škofovska palica pastorale, bastone vescovile
    šport. štafetna palica testimone
    fiz. gorilna palica bacchetta combustibile
    fiz. kontrolna palica barra di controllo
    aer. krmilna palica cloche; barra di comando
    šport. palica za golf, za hokej mazza, bastone da golf, da hockey
    šport. skok ob palici salto con l'asta
    pren. palica je pela fu bastonato
    pren. priti na beraško palico ridursi al lastrico

    2. nekdaj (dolžinska mera, 138 cm) pertica
  • pámet (-i) f ragione, senno, testa, intelletto; buon senso; giudizio; criterio:
    poslušati, ubogati pamet ascoltare la ragione, comportarsi assennatamente
    biti ob pamet perdere la testa
    imeti več sreče kot pameti avere più fortuna che giudizio
    pamet ga je srečala, prišel je k pameti ha messo la testa a posto, a partito
    biti kratke pameti avere un cervello di gallina, essere corto di mente
    ne priti (komu)
    niti na kraj pameti non passare neppure per l'anticamera del cervello
    soliti komu pamet imporre a qcn. il proprio punto di vista
    zmešati komu pamet far perdere la testa a qcn.
    spraviti koga k pameti riportare qcn. alla ragione
    biti skregan s pametjo fare a pugni col buon senso
    učiti se na pamet imparare, studiare a memoria
    govoriti na pamet parlare a braccio
    kaj trditi na pamet affermare qcs. senza prove
    česa takega človeška pamet ne pomni non è successo a memoria d'uomo
    zaboga, ali si pamet zgubil! ma che hai le traveggole!
    po moji pameti secondo me, a mio avviso
    imej pamet!, pamet v roke! attento!, pensaci su!; coraggio!
    zdrava pamet (comune) buon senso
    dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
    PREGOVORI:
    pamet je boljša kot žamet vale più la saggezza della ricchezza
  • pámeten (-tna -o)

    A) adj.

    1. giudizioso, di giudizio, assennato, sensato, ragionevole, saggio:
    pameten človek uomo di giudizio, di senno
    pametne besede parole sensate
    pametna politika politica saggia
    biti strašno pameten avere un gran cervello

    2. intelligente, perspicace

    3. calmo, posato

    4. ragionevole, adatto, adeguato, opportuno, conveniente:
    prodati za pametno ceno vendere a un prezzo ragionevole

    B) pámetni (-a -o) m, f, n
    povedati nekaj pametnih dire parole assennate
    PREGOVORI:
    pametnejši odneha il più saggio cede
    po nesreči zna biti vsak pameten del senno di poi son piene le fosse
  • papír (-ja) m

    1. carta:
    mečkati, rezati, trgati papir gualcire, tagliare, strappare la carta
    pisati, risati na papir scrivere, disegnare sulla carta
    čečkati po papirju scarabocchiare sulla carta
    zaviti v papir incartare
    vzeti papir in svinčnik ter začeti pisati prendere carta e matita e comiciare a scrivere
    pola, rizma papirja foglio, risma di carta
    cigaretni papir cartina da sigarette
    filtrirni papir cartina da filtro
    fotografski papir carta sensibile; carta fotografica
    karbonski, indigo papir carta carbone, carta copiativa
    kolkovani papir carta bollata
    papir za pivnike carta assorbente
    pisarniški papir carta da scrivere
    pisemski papir carta da lettere
    risalni papir carta da disegno
    toaletni papir carta igienica
    biblijski papir carta bibbia
    brezlesni papir carta senza legno
    časopisni papir carta da giornale
    izolirni papir carta isolante
    japonski (svileni) papir carta di riso
    konceptni papir carta da brutta copia
    krep papir carta crespata
    kem. lakmusov papir carta, cartina al tornasole
    milimetrski papir carta millimetrata
    notni papir carta da musica
    oljnati papir carta oleata
    pavs papir carta lucida
    recikliran papir carta riciclata, carta ecologica
    smirkov papir carta smerigliata
    staniol papir carta stagnola
    stekleni papir carta vetrata
    svileni papir carta velina

    2. (zapis, zapiski; listina) carta; carte; documento; pejor. scartoffie; šalj. papiro:
    brez papirja ni pravice senza le carte (necessarie) non si otiene giustizia
    vreči kaj na papir mettere qsc. per iscritto
    obstajati le na papirju esserci solo sulla carta

    3. šport. peso minimosca
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    papir vse prenese la carta si lascia scrivere
    pren. brez papirja ni pravice senza le (necessarie) carte non si ottiene giustizia
    vreči kaj na papir mettere qcs. per iscritto
    obstajati le na papirju esserci solo sulla carta
  • parlamènt (-ênta) m parlamento; assemblea, Camere:
    razpustiti, sklicati parlament sciogliere le Camere, convocare il parlamento
    člani parlamenta membri del parlamento, parlamentari
    debate v parlamentu dibattiti parlamentari
  • pásati (pášem) imperf. pog.

    1. piacere; far bene; gradire

    2. stare bene:
    dolga obleka ji paše i vestiti lunghi le stanno bene