špága (-e) f pog. spago; corda:
žarg. šport. narediti špago fara una spaccata
pren. držati koga na špagi tenere qcn. al guinzaglio, avere qcn. sotto il proprio controllo
Zadetki iskanja
- špagét (-a) m gastr. pl. špageti spaghetti; ekst. pastasciutta;
špageti s paradižnikovo omako spaghetti al pomodoro - špináča (-e) f bot., vrtn. spinacio (Spinacia oleracea):
otrok ne mara špinače al bambino non piacciono gli spinaci - šrávfati (-am) imperf. pog. (privijati, odvijati vijake) avvitare, svitare:
pog. šravfa me po trebuhu ho i crampi al ventre - števílka (-e) f
1. numero:
ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
številka deset il numero dieci, il dieci
številke in črke numeri e lettere
zaporedna številka numero progressivo
številka srečke il numero del biglietto della lotteria
številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
hišna številka numero civico
serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
arabske, rimske številke numeri arabi, romani
nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito
2. pog. mat. (število) numero:
lihe, sode številke numeri pari, dispari
3. (številčni podatki) dato:
številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione
4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
posebna številka numero unico
slavnostna številka numero speciale
nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano
5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
garderobna številka scontrino del guardaroba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti le številke essere ridotti a numeri
žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
adm. delovodna številka numero di protocollo
davčna številka codice fiscale
enotna matična številka občana numero d'identità personale
biblio. dvojna številka numero doppio
pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
klicna številka numero telefonico
poštna številka codice di avviamento postale
šport. štartna številka numero di partenza - štírideseti (-a -o) numer. quarantesimo; quaranta:
šport. uvrstiti se na štirideseto mesto piazzarsi al quarantesimo posto, piazzarsi quarantesimo
odpreti knjigo na štirideseti strani aprire il libro a pagina quaranta
štirideseta leta prejšnjega stoletja gli anni quaranta ('40) del secolo scorso - štùk (štúka) m pog. (nadstropje) piano:
stanovati v četrtem štuku abitare al quarto piano - šúm (-a) m
1. rumore; (šumenje) fruscio; croscio; sussurro:
glasen, pridušen, zamolkel šum un rumore forte, attutito, sordo (cupo)
šum listja v vetru il fruscio delle foglie al vento
šum morja, reke il fragore del mare, del fiume
2. (hrup) rumore, baccano, frastuono, brusio:
šum množice il brusio della folla
3. med. soffio, rumore:
sistolični, bronhialni šum soffio sistolico, bronchiale
šum na srcu, srčni šum soffio al cuore, rumore cardiaco
4. lingv. rumore
5.
TV šum rumore televisivo - šumênje (-a) n sussurro, voce, fremito, croscio, scroscio:
šumenje vej v vetru il sussurro dei rami al vento
šumenje gozda il fremito del bosco
šumenje morja la voce del mare - šuméti (-ím) imperf.
1. sussurrare, mormorare, scrosciare, frusciare; crepitare:
veje šumijo v vetru i rami scrosciano al vento
svila šumi la seta fruscia
slap šumi v kotanjo la cascata scroscia precipitando nella conca
2. čeb. ronzare (di ape)
3. brusire:
množica v dvorani je šumela il pubblico in sala brusiva
4. impers. suonare:
šumeti v ušesih suonare nelle orecchie
v glavi mu šumi od bučne glasbe ha la testa rintronata dal fragore della musica - takó
A) adv.
1. così; tanto:
poglej, tako se obrni guarda, voltati così
delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
tako mlada je in lepa è così giovane e bella
2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così
3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...
4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più
5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina
6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero
7. tako imenovan cosiddetto:
ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco
8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera
9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo
10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)
11. (izraža ustreznost povedanega) così:
pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
(za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta
12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
jokala je kar tako piangeva così
knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis
13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così
14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro
15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta
16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!
B) takó konj.
1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo
2. tako kot, tako kakor (così) come:
držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine
3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%
4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse
5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
iron. tako ne bo šlo così non va
ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso - tálec (-lca) | -lka (-e) m, f ostaggio:
za vsakega okupatorskega vojaka so ubili deset talcev per ogni soldato dell'esercito occupatore caduto venivano uccisi dieci ostaggi
talce je rešila takojšnja akcija specialcev gli ostaggi sono stati liberati grazie al pronto intervento di un commando
pren. biti talec zgodovine, lastne preteklosti subire il ricatto della storia, del proprio passato - tàm adv.
1. lì, là (per lo stato in luogo):
tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo
2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento
3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
tu in tam, tu pa tam qua e là
4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città
5. (na isti stopnji) lì, là:
spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo
6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem - tárča (-e) f
1. bersaglio, segno:
streljati v tarčo tirare, sparare al bersaglio
zadeti, zgrešiti tarčo colpire, mancare il bersaglio
fiksna, premična tarča bersaglio fisso, mobile
2. pren. bersaglio:
biti tarča napadov essere il bersaglio di attacchi
zaradi svoje nerodnosti je tarča splošnega posmeha per la sua goffaggine è lo zimbello di tutti - tekmováti (-újem) imperf. gareggiare, disputare una gara; partecipare a gare, competizioni, concorsi:
tekmovati v slalomu partecipare a una gara di slalom
tekmovati za naslov miss sveta partecipare al concorso di Miss Universo - tekóč (-a -e)
A) adj. corrente, andante, uscente; fluente, fluido, scorrevole:
tekoče leto, tekoči mesec corrente anno, mese; anno, mese uscente
tekoče gorivo carburante fluido
tekoče dogajanje fatti del giorno, cronaca
tekoča številka numero corrente
kem. tekoče agregatno stanje stato fluido
ekon. tekoče obresti interessi correnti
tekoče stopnice scala mobile
tekoče vode acque correnti
ekon. tekoči izdatki spese correnti
teh. tekoči kisik ossigeno liquido
tekoči kristali cristalli liquidi
tekoči meter metro lineare
teh. tekoči trak nastro trasportatore; catena di montaggio
delo na tekočem traku lavoro a catena
pren. težave so si sledile kot na tekočem traku, kot, kar po tekočem traku le difficoltà si susseguivano ininterrottamente
tekoče zlato petrolio
B) tekóče (-ega) n
biti z dogodki na tekočem essere al corrente, essere aggiornati sugli avvenimenti, su quanto succede
priti z delom na tekoče lavorare normalmente, senza ritardi
C) tekóče adv. correntemente, fluentemente:
takoče govoriti parlare fluentemente - telefón (-a) m telefono; apparecchio telefonico:
pošta, telegraf in telefon posta, telegrafo, telefono
slušalka, vilice telefona cornetta, supporto della cornetta
telefon zvoni il telefono suona, squilla
zavrteti telefon fare il numero del telefono
pridi k telefonu ti chiamano al telefono
brezžični telefon telefono senza fili
hišni telefon apparecchio derivato
javni telefon telefono pubblico
mobilni telefon telefono cellulare, telefonino
voj. poljski telefon telefono da campo
rdeči telefon (neposredna zveza med vladama ZDA in Rusije) telefono rosso - telefónski (-a -o) adj. telefonico; di, del telefono:
krajevni, medkrajevni telefonski razgovor telefonata urbana, interurbana
telefonska centrala centralina
telefonska govorilnica cabina telefonica
telefonska slušalka ricevitore, cornetta del telefono
telefonska številka numero telefonico
telefonska zveza collegamento telefonico
telefonski aparat apparecchio telefonico
telefonski imenik elenco telefonico
telefonski impulz scatto
telefonski kabel cavo telefonico
telefonski klic colpo di telefono, telefonata
telefonski naročnik utente del telefono, abbonato al telefono
telefonski odzivnik segreteria telefonica
telefonski preklopnik permutatore telefonico
telefonski priključek collegamento telefonico
telefonski stebriček telefono per le chiamate d'urgenza
telefonski vzdrževalec guardafili
telefonsko prisluškovanje intercettazione telefonica - telovádec (-dca) | -ka (-e) m, f šport. ginnasta:
telovadec na bradlji, drogu, konju parallelista, sbarrista, ginnasta al cavallo
telovadka na bradlji parallelista, ginnasta alle parallele asimmetriche
telovadka na gredi ginnasta alla trave - telováditi (-im) imperf. fare ginnastica, fare esercizi; praticare la ginnastica:
šport. telovaditi na bradlji, na krogih fare esercizi alle parallele, agli anelli
pren. iron. pevec telovadi pred mikrofonom il cantante smania al microfono