poríniti (-em) | porívati (-am) perf., imperf.
1. spingere, sospingere, spostare
2. spingere, dare una spinta, dare spinte
3. pog. pren. scaricare, scartare, addossare, rifilare:
nekvalitetne proizvode so porinili v zaloge hanno scaricato i prodotti difettosi tra le scorte
zoprno delo so porinili meni hanno addossato a me il lavoro più spiacevole
4. ficcare, piantare, immergere:
poriniti nož v prsi ficcare il coltello nel petto
5. pren. šport. segnare, andare a rete:
poriniti žogo v mrežo segnare, segnare un gol
6. vulg.
porívati (koga) scopare, fottere, chiavare (qcn.)
Zadetki iskanja
- poróbje (-a) n fascia ai margini; margini, cigli:
porobje gozda i margini del bosco - porúšiti (-im)
A) perf. ➞ rušiti
1. distruggere, abbattere, demolire, devastare; diroccare; radere al suolo; sventrare:
potres je porušil velik del mesta il terremoto distrusse buona parte della città
bomba je porušila hišo una bomba sventrò la casa
2. pren. distruggere, far crollare:
porušiti ravnotežje v naravi distruggere l'equilibrio naturale
3. pren. abbattere; sconvolgere; abolire:
porušiti načrte sconvolgere i piani
porušiti predsodke sopprimere i pregiudizi
šport. porušiti rekord abbattere un record
B) porúšiti se (-im se) perf., refl. franare, crollare (tudi pren.):
porušilo se je vsako upanje è crollata ogni speranza - posébej adv.
1. a parte, separatamente:
takso je treba posebej plačati la tassa va pagata a parte
cvetlice daje vsako posebej v vazo mette i fiori nel vaso uno per uno
2. particolarmente, in specie, in modo speciale:
posebno se zahvaljujem za prisrčen sprejem vorrei ringraziare particolarmente per la cordiale accoglienza - poséči (-séžem) | poségati (-am) perf., imperf.
1. stendere la mano, allungare la mano; mettere mano a:
posegel je na polico in vzel knjigo tese la mano fino allo scaffale per prendere un libro
2.
poseči nazaj risalire, ritornare indietro
posegel je celih dvajset let nazaj ritornò indietro di ben vent'anni
3. intervenire; interferire, intromettersi, immischiarsi; violare:
poseči v razpravo intervenire nella discussione
poseči vmes intromettersi
gorska reševalna služba je pravočasno posegla il soccorso alpino è intervenuto tempestivamente
posegati v pravice nekoga violare i diritti di qcn.
4. pren. (uporabiti, uporabljati) servirsi di, ricorrere a; usare:
pisatelj je po snov posegel v zgodovino per la materia lo scrittore ricorse ad avvenimenti storici
poseči po skrajnih sredstvih ricorrere a mezzi estremi - posèg (-éga) m
1. l'allungare la mano
2. intervento; ingerenza, intromissione; pejor. attentato, violazione:
kirurški poseg intervento chirurgico
nepremišljeni posegi v naravo gli sconsiderati interventi nell'ambiente
poseg v tuje pravice attentato ai diritti di qcn.
poseg v korist nekoga i buoni uffici a favore di qcn. - poskrbéti (-ím) perf. ➞ skrbeti provvedere a, vedere; procurare, fornire; prendersi cura di; farsi carico, incaricarsi di:
poskrbeti za javni red provvedere all'ordine
poskrbeti, da bo dolg poravnan provvedere, procurare che il debito venga pagato
poskrbeti je treba za kruh, mleko, živež bisogna procurare il pane, il latte, i viveri
poskrbeti za dojenčka prendersi cura del neonato
poskrbeti za organizacijo tekmovanja farsi carico dell'organizzazione delle gare - poskús (-a) m esperimento; prova, tentativo, saggio:
delati poskuse fare esperimenti
prepoved jedrskih poskusov bando degli esperimenti nucleari
fizikalni, kemični, laboratorijski poskus esperimento fisico, chimico, di laboratorio
poskus poravnave spora tentativo di comporre la lite
prvi poskus mladega pesnika le prime prove, i primi saggi, i primi tentativi del giovane poeta - posláti (póšljem) | pošíljati (-am) perf., imperf.
1. mandare, inviare, spedire:
poslati brzojavko, pismo spedire un telegramma, una lettera
poslati pomoč ponesrečencem inviare soccorsi ai sinistrati
2. mandare:
poslati ven mandare, cacciare fuori
poslati otroke v šolo mandare i figli a scuola
poslati po koga mandare a chiamare qcn.
poslati po zdravnika mandare per il medico, far venire il medico, chiamare il medico
šport. pren. poslati silovito bombo v gol tirare, sparare a rete
poslati komu kroglo v glavo sparare a uno, ucciderlo
pren. poslati koga k hudiču mandare qcn. al diavolo
poslati na trg nov izdelek lanciare sul mercato un nuovo prodotto
pren. njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
evf. poslati, pošiljati pred puške condannare alla fucilazione; pren. condannare a morte, mandare incontro a una morte sicura
poslati sporočilo v eter mandare un radiomessaggio
žarg. pren. poslati učenca v klop dare un insufficiente
pren. poslati v zrak (razstreliti) minare, far esplodere
industrija pošilja v zrak velike količine strupenih plinov gli impianti industriali inquinano l'aria con grandi quantitativi di gas tossici
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non può entrare, manda una vecchia - poslédica (-e) f conseguenza, effetto, danno, risultato:
kajenje ima nepopravljive posledice za zdravje il fumo ha effetti deleteri per la salute
odstraniti posledice potresa eliminare i danni provocati dal terremoto
šolska reforma je imela dobre in slabe posledice la riforma scolastica ha comportato effetti positivi e negativi - poslédnji (-a -e) adj.
1. (zadnji) ultimo, estremo, finale, supremo; knjiž. postremo:
poslednji dan leta l'ultimo giorno dell'anno
poslednja, zadnja ura l'ora suprema
časn. poslednje novice ultime notizie, recentissime, ultime
knjiž. poslednji pozdrav vale lat.
2. (bistven, najgloblji) ultimo, il più profondo:
iskati poslednji smisel vsega cercare la ragione ultima delle cose
boriti se do poslednjega diha lottare fino all'ultimo respiro
pren. poslednji mohikanec l'ultimo moicano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pospremiti koga na poslednjo pot accompagnare uno al cimitero, seppellire uno
izpolniti komu poslednjo voljo esaudire l'ultima volontà di qcn.
rel. poslednje reči le ultime cose
rel. poslednja sodba giudizio finale
rel. poslednje olje estrema unzione
bibl. poslednji bodo prvi gli ultimi saranno i primi - poslušálec (-lca) | -lka (-e) m, f ascoltatore (-trice); uditore (-trice):
radijski poslušalci i radioascoltatori - poslúšati (-am) imperf.
1. ascoltare, stare in ascolto, sentire; prestare ascolto a; seguire:
molče, pazljivo poslušati ascoltare in silenzio, attentamente
poslušati glasbo, radijsko oddajo ascoltare la musica, una trasmissione radiofonica
poslušati predavanje sentire, seguire una conferenza
2. tendere l'orecchio, porgere l'orecchio
3. ascoltare, sentire, udire; ubbidire:
dobro me poslušaj stammi a sentire
ne poslušati nikogar non sentire ragioni
poslušati glas vesti ubbidire la voce della coscienza
poslušati nasvet udire il consiglio (di)
4. (izraža negativen odnos do govorjenega) stare a sentire, sopportare, mandar giù:
zabavljanja nisem mogel več poslušati non riuscivo più a sopportare quel brontolio
pren. pazi, tukaj stene poslušajo attento, qui anche i muri hanno orecchie
poslušati naravo, nočno tišino porgere ascolto alla natura, al silenzio della notte
stalno moram poslušati, da si lenuh mi sento dire continuamente che sei un buonoanulla
pog. kar naprej poslušamo, kašna je mladina si parla continuamente di come sono i giovani
poslušati z očmi in ušesi ascoltare con grande attenzione
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
lažje bi ga nosil kot poslušal è un terribile rompiscatole
tako lepo govori, da bi ga kar poslušal parla come un libro stampato - posnémati (-am) | posnéti (-snámem)
A) imperf., perf.
1. asportare, rimuovere; togliere:
posneti maščobo togliere il grasso
posneti mleko scremare il latte, sburrare
posnemati pene schiumare
2. imitare, copiare, rifare, riprodurre, ricalcare; seguire (tudi ekst.); fare il verso (di); scimmiottare;
posnemati govor, gibe imitare, riprodurre la parlata, i gesti
posnemati dober zgled seguire il buon esempio
posneti kroj riprodurre il taglio dal cartamodello
posnemati (oponašati)
koga scimmiottare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
posnemati Francoze v oblačenju, v pisanju franceseggiare nel vestire, nello scrivere
posnemati Grke, grške vzore grecizzare, ellenizzare
posnemati klasike classicheggiare
posnemati Petrarko petrarcheggiare
posnemati petelina fare il verso del gallo
3. (delati, nuditi tako podobo, da zbuja vtis pravega) imitare:
slikar posnema marmor il pittore imita il marmo
4. posnéti (spoznati) dedurre, riprendere:
iz njegovih odgovorov je posnel, da ga je užalil dalle sue risposte dedusse di averlo offeso
5. posnéti fot. fotografare; film. girare, riprendere, filmare; (na mikrofilm) microfilmare
6. posnéti rad. registrare, incidere
7. friz.
posneti lase sfoltire i capelli
B) posnéti si (-snámem si) perf. refl.
posneti si kožo escoriare la pelle, spellarsi
posneti si kožo na kolenih spellarsi le ginocchia, escoriare le ginocchia - pospráviti (-im) | posprávljati (-am) perf., imperf.
1. assettare, ravviare, sparecchiare, sistemare; rigovernare, ripulire; sgombrare:
pospraviti sobo riordinare, mettere in ordine la stanza
pospraviti mizo, krožnike sparecchiare la tavola, i piatti
pospraviti odvečne stole sgombrare le sedie di troppo
2. (spraviti, spravljati pridelke s polja) raccogliere:
pospravljati krompir, seno raccogliere le patate, il fieno
3. pren. (pojesti, jesti) mangiare; spolverare
4. pren. pog. uccidere; liquidare, trucidare; far fuori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. žarg. pospraviti ves izkupiček vincere, stravincere
pog. pospraviti na mesec lepe denarce spendere, scialacquare un bel po' di soldi al mese
pren. pospraviti zlatnino rubare gli ori
pren. pospraviti šila in kopita far fagotto
pren. pospraviti svoje kovčke far le valigie, andarsene - postájati1 (-am) | postáti (-stanem) imperf., perf.
1. divenire, diventare, farsi:
postati popularen, slaven diventare popolare, famoso
postati grd diventare brutto, imbruttire
postati bled, rdeč (prebledeti, zardeti) impallidire, arrossire
postati čudak, domišljavec diventare stravagante, presuntuoso
2.
postati odveč essere di troppo, superfluo
postajati všeč cominciare a piacere
3. (s smiselnim osebkom)
postati (komu)
dolgčas annoiarsi
postati (komu)
slabo sentirsi male
postati (koga)
sram, strah vergognarsi, prendere paura
postati (komu) žal dispiacere
4. impers.
postajati, postati hladno far freddo
postati jasno (razumljivo) essere chiaro, evidente
postati svetlo, temno essere, farsi chiaro, buio
postaja temno kot v rogu è buio pesto, fitto
bibl. beseda je meso postala il verbo si è fatto carne
postati dejstvo diventare un fatto (concreto, reale, normale, quotidiano, generale, consolidato,...)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postati oče diventare padre
postati tarča napadov essere, diventare meta di attacchi
postati general, krojač, ravnatelj diventare, essere promosso generale; diventare sarto; diventare, esser nominato direttore
postajati bolj prebrisan smaliziarsi
bolečine postajajo hujše i dolori si inacutiscono, si fanno più forti, più intensi
med. postajati kroničen cronicizzarsi
postajati malenkosten, dlakocepski impedantire
postajati nestrpen impazientirsi, spazientirsi
postajati predrzen insolentire
agr. postajati snetljiv volpare
postajati trmast incaponirsi
postajati žaltav irrancidire - postáviti (-im) | postávljati (-am)
A) perf., imperf.
1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo
2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
postaviti v kot mandare in un angolo
3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
postaviti ladjo na navoz impostare una nave
postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
pren. postaviti teorijo costruire una teoria
pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
postaviti šotore piantare, innalzare le tende
4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
postaviti koga za kralja creare qcn. re
postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco
5.
postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
postaviti trditev affermare
postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
postaviti diagnozo diagnosticare
6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena
7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
postaviti termin fissare una scadenza
8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola
9. supporre:
postavimo, da supponiamo che
10. pren.
postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
šport. postaviti rekord stabilire un record
B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.
1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore
2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs. - postŕgati (-am) perf. ➞ strgati raschiare, grattare, fregare; scrostare:
postrgati skledo pulire la scodella
pren. postrgati komu korenček fare le fiche a uno
pren. postrgati denar iz vseh fondov raschiare tutti i fondi
med. postrgati maternico raschiare l'utero - postríči (-strížem) perf. ➞ striči (nohte, lase, dlake, živo mejo) tagliare (le unghie, i capelli, il pelo, la siepe); (ovce) tosare;
postriči na balin tagliare i capelli a zero, rapare (a zero)
postriči na krtačo tagliare i capelli a spazzola
pren. postriči komu peruti tarpare le ali a qcn.
postriči z ušesi drizzare le orecchie - posvečeváti (-újem) imperf. rel.
1. consacrare, ordinare (sacerdote); intitolare (chiesa):
cerkve so vedno posvečevali božji Materi le chiese venivano sempre intitolate alla Madre del Dio
posvečevati nedelje santificare le domeniche
2. star. dedicare; destinare
PREGOVORI:
namen posvečuje sredstva il fine giustifica i mezzi