kobíla (-e) f
1. vet. cavalla:
čistokrvna, plemenska kobila cavalla purosangue, di razza
2. cavallina
3. nareč. cavalletto per segare
4. grad. piedritto (di ponte)
PREGOVORI:
kovačeva kobila je zmeraj bosa la moglie del calzolaio va sempre scalza
Zadetki iskanja
- kód adv.
1. (izraža vprašanje po prostoru, po katerem se dogaja premikanje) dove, per dove; da, di dove:
kod se gre na grad? (per) dove si va al castello?
do kod hočeš priti? (fin) dove vuoi arrivare?
od kod si doma? di dove sei?
pren. ne vedeti ne kod ne kam cacciarsi, trovarsi in un vicolo cieco
2. (izraža, da se dejanje dogaja na poljubnem kraju) da qualche parte:
gotovo se skriva tam kod si nasconde certamente lì da qualche parte - kóder
A) adv. da qualche parte
B) konj.
1. (v oziralnih odvisnikih) (per) dove; (dokoder) (fin) dove; (odkoder) da dove, donde:
koder je divjal vihar, je drevje polomljeno dove ha imperversato il temporale, gli alberi sono rimasti schiantati
zapelji, do koder moreš va' con la macchina fin dove puoi
odšel je v kraj, od koder ni vrnitve se ne è andato in un luogo, da dove non c'è più ritorno
2. (izraža poljubnost prostora, po katerem se dogaja premikanje) dovunque:
koder hodi, ga spremljajo otroci dovunque vada, i bambini gli corrono dietro - kónto (-a) m
1. ekon. (knjigovodski konto) conto:
odpreti konto aprire un conto
analitični konto conto analitico
bančni konto conto bancario
sintetični konto conto sintetico
2. žarg. (knjigovodska kartica) scrittura contabile
3. pog. conto; carico:
kupnina gre na njegov konto il prezzo della compra va a suo carico
smejali so se na moj konto ridevano sul mio conto, ridevano di me - krížem
A) adv.
1. (navzkriž) per traverso; in croce:
roke križem držati incrociare le braccia
križem gledati (škiliti) guardare guercio; guardare di sottecchi
2. alla rinfusa;
govorili, vpili so vsi križem parlavano, urlavano tutti indistintamente
pog. držati roke križem starsene con le mani in panciolle
vse gre križem tutto va per traverso
B) krížem prep. (po):
hoditi križem mesta andare, girare per la città - letéti (-ím) imperf.
1. volare:
divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
leteti čez trasvolare
2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti
3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro
4. (hitro minevati) volare:
čas leti il tempo vola
5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato
6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
vse že leti na kup tutto va in rovina
pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari - lovíti (-ím)
A) imperf. ➞ uloviti
1. correre dietro a, rincorrere, cercar di acchiappare
2. catturare, intercettare, prendere
3. (zbrati, zbirati, nabrati, nabirati) raccogliere
4. cacciare, andare a caccia di; pescare:
loviti kunce cacciare le lepri
loviti ptiče uccellare
mačka lovi miši il gatto va a caccia di topi
loviti na trnek pescare con l'amo
5. pren. cercare di afferrare; intercettare, captare:
lovila je vsako njegovo besedo cercava di afferrare ogni sua parola
loviti signale s satelitov captare i segnali dei satelliti
6. pren. sorprendere:
le pojdi, da te ne bo noč lovila va' pure, prima che ti sorprenda la notte
7.
loviti sapo, zrak respirare affannosamente; boccheggiare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
loviti besede cercare (affannosamente) le parole
dan je treba loviti zjutraj il mattino ha l'oro in bocca
loviti korak s časom cercare di essere al passo coi tempi
loviti stopinje za kom camminare dietro a qcn., seguire qcn.
loviti dekleta na sladke besede sedurre le fanciulle con le belle parole
loviti koga na besedo prendere qcn. in parola
loviti slepe miši giocare a mosca cieca; ekst. amoreggiare
loviti ravnotežje cercare l'equilibrio
slikar lovi motiv il pittore disegna, abbozza il motivo
turist lovi prizor v objektiv il turista riprende, fotografa la scena
navt. loviti veter v jadro navigare sopravvento
rib. loviti na črva, na muho pescare a verme, a mosca
s tujo roko kače loviti farsi cavare le castagne dal fuoco
PREGOVORI:
na med se muhe love, na sladke besede ljudje si pigliano più mosche in una goccia di miele che in un barile d'aceto
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un 'ho' che dieci 'avrò'
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
B) lovíti se (-ím se) imperf. refl.
1. acchiapparsi
2. tenersi in bilico
3. correre
4. essere incerto; esitare
5. igre giocare ad acchiappino, a rincorrersi
6. pren. loviti se za correre dietro a:
loviti se za dobičkom correre dietro ai guadagni
loviti se za vsako besedo cercare la parola giusta, adatta
pren. loviti se za vsako bilko cercare il minimo appiglio, un'ancora di salvezza - minúta (-e) f
1. (šestdeseti del ure) minuto (primo):
minuta molka minuto di silenzio
vlak ima deset minut zamude il treno ha dieci minuti di ritardo
2. pren. (zelo kratek čas) minuto, attimo:
počakaj minuto attendi un attimo
vsaka minuta je dragocena ogni minuto è prezioso
3. geogr., mat. minuto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. preživljati bridke minute soffrire, penare
še to minuto pojdi va' subito, senza indugio
rešili so ga zadnjo minuto lo salvarono l'ultimo minuto
pren. pomoč je prišla pet minut pred dvanajsto gli aiuti sono venuti all'ultimo istante
pren. prihajati do minute točno venire puntualmente
PREGOVORI:
minuta zamujena ne vrne se nobena chi ha tempo non aspetti tempo - mórati (-am) imperf.
1. dovere; bisognare:
na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
elipt. resnica mora na dan luce va fatta
moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale
2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
človek mora biti pošten bisogna essere onesti
moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...
3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina
4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!
5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte - múha (-e) f
1. zool. mosca (Musca domestica):
muhe brenčijo le mosche ronzano
muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
roji muh sciami di mosche
sredstvo proti muham moschicida
bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
umirati kot muhe morire in massa
pijan kot muha ubriaco fradicio
siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
podrepna muha tafano
španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)
2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo
3. voj. mira, mirino
4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
biti poln muh avere tanti grilli per la testa
imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere
5. friz. mosca
6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
mož ni od muh il tipo non è da poco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
muha enodnevnica moda passeggera, effimera
modna muha capriccio della moda
rib. umetna muha mosca
PREGOVORI:
v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù - naj1 členek
1. (za izražanje želja s povedkom) ○:
naj bo po tvojem sia come vuoi tu
2. (v vprašalnih stavkih za izražanje ugibanja) ○:
kaj naj naredim? che fare?
ali naj grem ali ne? vado o resto?, devo andare o no?
3. (za izražanje nujnosti) ○:
naj ti povem, kaj se bo zgodilo ti dirò io cosa succederà
to je potrebno, če naj se izognemo posledicam è necessario se vogliamo evitare le conseguenze
4. (za izražanje pojasnila) ○, comunque:
skakalec je padel. A naj povem, da je bil veter precej močen il saltatore è caduto, comunque va detto che il vento era piuttosto forte
5. (za izražanje želje, s pogojnikom) ○:
politki naj bi uresničevali želje ljudstva i politici sarebbero chiamati a realizzare la volontà popolare
6. (za izražanje namena) ○:
ta šola naj bi vzgajala strokovnjake prihodnosti una scuola che dovrebbe educare i tecnici del futuro
7. (za izražanje dvomov) ○:
ta proces naj bi povzročale neke bakterije un processo che sarebbe provocato da certi batteri - nàjsi konj.
1. (v dopustnih odvisnikih) benché, quantunque; anche se:
vsak dan gre na sprehod, najsi še tako lije ogni giorno va a passeggio anche se piove a dirotto
2. najsi ... najsi, najsi ... ali (v ločnem priredju) (o)... o:
najsi bo bogatin ali revež, vsak mora umreti ricchi o poveri, a tutti tocca morire - nàk inter.
1. (izraža močno zanikanje) no:
nak, to pa ne gre no, così non va
2. (izraža nejevoljo) mah:
nak, tak fant, pa tako otročji mah, un giovanottone grosso così e tanto infantile
3. (izraža podkrepitev trditve) no:
nak, take svatbe pa še ni bilo no, nozze così non si sono ancora celebrate - namésto
A) prep. invece di; invece che; in vece:
napisati pismo namesto matere scrivere una lettera invece della madre
podpiši namesto mene firma in vece mia
znesti se nad tovarišem namesto nad tekmecem sfogarsi sul compagno invece che sull'avversario
B) konj. invece di:
namesto da bi delal, postopa invece di lavorare va bighellonando - nápak adv. (narobe, napačno)
1. male, in modo sbagliato, erroneo:
napak je storil, ko je odgovarjal ha fatto male a rispondere
2. (v povedni rabi z nikalnico) non male, mica male, piuttosto bene, benino:
ne bi bilo napak zate, če bi to storil non sarebbe male per te se lo facessi
fant ni napak il ragazzo non è male
ne godi se mu napak non gli va male
pog. napak mu hodi, ko nima šol il guaio è che non ha scuole - narázen adv. discosto; separato, separatamente:
hiši stojita precej narazen le due case stanno parecchio discoste
nekatere prislove pišemo narazen certi avverbi si scrivono separati
biti si daleč narazen divergere
pog. dati stroj narazen smontare una macchina
pog. iti narazen separarsi, divorziare
živeti narazen vivere separati
pog. blago leze narazen la stoffa è logora, si straccia
lica mu lezejo narazen od zadovoljstva dalla contentezza gli si slarga il volto
pog. posestvo leze narazen il podere va in rovina
pog. toliko jé, da kar leze narazen a furia di mangiare ingrassa a vista d'occhio
spraviti narazen prepirljivce separare i contendenti - naróbe
A) adv.
1. alla rovescia, a rovescio; di traverso:
obuti nogavico narobe mettere la calza alla rovescia
2. alla rovescia, male, in modo errato:
narobe narediti, odgovoriti fare, rispondere in modo errato
ne bi bilo narobe, če bi poklicali zdravnika non sarebbe male chiamare il medico, mandare per il medico
pren. če ga ni pravi čas domov, je že narobe se non viene a casa in tempo, sono guai
ni prišel, morda je kaj narobe non è venuto, ci saranno dei problemi, starà forse male
iron. v njegovi glavi je nekaj narobe non ha tutte le rotelle a posto
pog. vse nam gre, nam hodi narobe ci va tutto di traverso
narobe je stopil in si zvil nogo ha fatto un passo brusco e si è slogato il piede
3. pren. al contrario; anzi, all'opposto:
hlev ima prevelika okna, hiša pa narobe la stalla ha le finestre troppo grandi, all'opposto della casa
ni dolgočasno, narobe, še zabavno je non ci si annoia, anzi ci si diverte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narobe računati abbacare
pren. narobe izgovoriti storpiare
narobe razrezati cincischiare
narobe razumeti fraintendere
B) naróbe adj. inv.
narobe stran rovescio
narobe junak antieroe
narobe svet mondo alla rovescia - navzdòl adv. giù, in giù, all'ingiù;
iti s kom, s čim navzdol rovinarsi, andare decadendo, andare in rovina, di male in peggio
s fantom gre navzdol il ragazzo si va rovinando
navzdol biti oblasten essere prepotente, autoritario coi subordinati
zaokrožiti račun navzdol arrotondare il computo, il conto all'ingiù
prišli so vsi od ravnatelja navzdol vennero tutti, dal preside in giù - navzkríž adv.
1. di traverso, per traverso, trasversalmente, obliquamente; in croce:
položiti roke navzkriž incrociare le braccia
2. (križem) qua e là, senza ordine, alla rinfusa
3. (v povedni rabi)
biti, iti navzkriž contrastare, essere in conflitto (interessi)
biti, priti navzkriž essere in disaccordo, litigare
pog. hoditi navzkriž creare difficoltà, complicazioni
vse mi hodi navzkriž non me ne va bene una - neúmen (-mna -o) adj.
1. stupido, sciocco, stolto; balordo, scimunito; gonzo, fesso, grullo; vulg. coglione:
neumen obraz faccia balorda, sciocca
neumen kot noč, kot tele sciocco come una rapa
ni tako neumen, kot se dela non è così sciocco come vuol far credere
neumen si, če ne izkoristiš priložnosti sei stupido a non approfittare dell'occasione
2. pren. matto, pazzo, ossesso; cretino:
kaj si neumen, da tako kričiš ma che sei matto a gridare così?!
učiti se kot neumen studiare come un ossesso
3. pren. (zelo razburjen) pazzo, impazzito:
neumen od veselja pazzo di gioia
4. pren. (neprimeren, neustrezen) stupido, sciocco:
neumna navada sciocca abitudine
spravi te neumne karte e metti via queste stupide carte
5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) matto:
imeti neumno srečo avere una fortuna matta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naredil se je neumnega in ga ni pozdravil fece finta di non vederlo per non salutarlo
pog. naredi se neumnega in vprašaj fa' finta di niente e chiediglielo
je neumen na avtomobile va pazzo per le automobili
neumen je na ženske è un incorreggibile donnaiolo
pren. še neumna žival skrbi za svoje mladiče persino l'animale irragionevole ha cura dei propri piccoli
pren. neumno vreme tempo instabile
PREGOVORI:
najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir fortuna fovet fatuis; la fortuna favorisce gli imbecilli